![\"drva](\"\/media\/img\/8e\/14\/144031147222ef43f649.jpeg\"\/)
<\/p>\nPrimerjali smo cene energentov in sezonske stro\u0161ke ogrevanja. Le dva energenta sta se v primerjavi z lani bistveno podra\u017eila.<\/p>\n
V nadaljevanju preberite:\u00a0<\/p>\n
Ali drva \u0161e vedno ostajajo najcenej\u0161i energent za ogrevanje?
\nKaj se je zgodilo s cenami peletov?
\nKdo se ogreva najdra\u017eje in kdo najceneje?
\nKako na stro\u0161ek ogrevanja vpliva energijska u\u010dinkovitost hi\u0161e?\u00a0<\/p>\n
Do nove ogrevalne sezone nas lo\u010dita \u0161e pribli\u017eno dva meseca, a ve\u010dina gospodinjstev, ki mora kurivo kupiti na zalogo, o tem razmi\u0161lja \u017ee pred poletjem, najkasneje pa prav zdaj. Dejstvo je, da bolj, kot se kurilna sezona pribli\u017euje, vi\u0161je so cene drv in peletov, obi\u010dajno je dra\u017eje tudi kurilno olje, pa \u010deprav njegovo ceno skozi tro\u0161arine nekoliko in omejitev mar\u017ee nekoliko uravnava vlada. Ob tem spomnimo, da je vlada med prvimi ukrepi sprejela prav ukrep povi\u0161anja najvi\u0161jih dovoljenih mar\u017e za naftne trgovce. Pri kurilnem olju se je ta povi\u0161ala najbolj, iz prej\u0161njih osem centov na zdaj\u0161njih 11,5 centa na liter.<\/p>\n
Cene zemeljskega plina in elektri\u010dne energije se oblikujejo na borzah, maloprodajne cene pa so odvisne od poslovnih odlo\u010ditev dobaviteljev, predvsem od njihove spretnosti zakupa.<\/p>\n
Trenutne cene posameznih energentov<\/p>\n
Preverili so trenutne cene v slovenskih gospodinjstvih \u0161e vedno najpogosteje uporabljenih energentov in izra\u010dunali ceno koristne toplote posameznega energenta. Ta je odvisna od kurilne vrednosti in u\u010dinkovitosti kurilne naprave.<\/p>\n
Ceno zemeljskega plina in elektri\u010dne energije smo izra\u010dunali in primerjave, ki je dostopna v primerjalniku cen z vsemi dajatvami na spletni strani Agencije za energijo. Pri kurilnem olju smo izra\u010dunali srednjo ceno, upo\u0161tevajo\u010d cenike treh ve\u010djih dobaviteljev. Enako smo izra\u010dunali ceno za pelete kakovostnega razreda A1. Za izra\u010dun cene prostorninskega metra drv smo pregledali ve\u010d ponudbe, na eni strani zasebno ponudbo, ki pa je lokalno omejena, na drugi pa ponudbo ve\u010djih trgovcev, pri \u010demer nas je zanimala cena suhih bukovih drv.<\/p>\n
Glede na ceno koristne toplote, ki jo izra\u010dunamo tako, da najprej ceno energenta na enoto delimo z njegovo kurilno vrednostjo v kWh na enoto. Tako dobimo ceno kon\u010dne energije na kWh, s \u010dimer vse energente primerjamo na istem imenovalcu, kilovatnih urah. To potem delimo z izkoristkom, s katerim deluje kurilna naprava, rezultat pa je cena koristne toplote na kWh.<\/p>\n
\u0160e vedno najcenej\u0161a drva, najdra\u017eja pa elektrika<\/p>\n
Razmerja med posameznimi najbolj raz\u0161irjenimi energenti se tudi letos niso spremenila. Najdra\u017eja \u0161e vedno ostaja elektri\u010dna energija, \u010de jo uporabljamo za delovanje ogrevalnih naprav, kot so elektri\u010dni radiatorji, IR-paneli, elektri\u010dne pe\u010di. Najcenej\u0161a so \u0161e vedno drva, pa \u010detudi jih gospodinjstvo kuri v neu\u010dinkoviti pe\u010di s slabim, zgolj 65-odstotnim izkoristkom.<\/p>\n
Sledi ogrevanje s toplotno \u010drpalko, cena katerega pa je seveda zelo odvisna od njene u\u010dinkovitosti, ta pa je odvisna od energijskih potreb hi\u0161e, torej od toplotne izolacije in kakovosti oken. Bolj, ko je hi\u0161a toplotno izolirana, manj\u0161e so potrebe po toploti, bolj u\u010dinkovita je toplotna \u010drpalka.<\/p>\n
<\/p>\n
Profimedia<\/p>\n
Ogrevanje s toplotno \u010drpalko\u00a0je v nekaterih primerih lahko tudi cenej\u0161e od ogrevanja z drvmi. \u010ce ta kupimo pri trgovcu, kjer lahko zanje od\u0161tejemo tudi 120 evrov na prostorninski meter, \u00a0uporabljamo pa zastarel kotel s 65-odstotno u\u010dinkovitostjo, bo ogrevanje dra\u017eje kot s toplotno \u010drpalko, temve\u010d se po ceni pribli\u017ea ogrevanju s peleti, ki tako kot obi\u010dajno zasedajo tretje mesto.<\/p>\n
Na lestvici energentov od najdra\u017ejega do najcenej\u0161ega pa se je letos kljub vsemu nekaj spremenilo. Ogrevanje s peleti je postalo dra\u017eje od ogrevanja z zemeljskim plinom. Ta se je v obdobju od oktobra lani, ko smo delali zadnjo primerjavo, celo nekoliko pocenil, edini med vsem primerjanimi energenti.<\/p>\n
Cena peletov v nebo<\/p>\n
Peleti pa so se v primerjavi z oktobrom lani precej oziroma najbolj podra\u017eili, v povpre\u010dju za 36 odstotkov, \u010de leto\u0161nje cene primerjamo s cenami lani poleti, pa je podra\u017eitev \u0161e ve\u010dja. Lani julija je bilo za tono peletov treba v povpre\u010dju od\u0161teti od 320 do 380 evrov. Zdaj se cene za tono za\u010dnejo pri 440 evrih in se\u017eejo krepko \u010dez 500 evrov.<\/p>\n
![\"Peleti](\"\/media\/img\/21\/f1\/7702486d5d6dd438e069.jpeg\"\/)
<\/p>\n
Profimedia<\/p>\n
Ogrevanje z neposredno z elektriko je v primerjavi z lanskim oktobrom dra\u017eje za pribli\u017eno sedem odstotkov, za pribli\u017eno pet odstotkov je v povpre\u010dju dra\u017eje ogrevanje z drvmi, za nekaj odstotkov pa tudi ogrevanje s toplotno \u010drpalko. Za pribli\u017eno 23 odstotkov pa je v tem trenutku dra\u017eje ogrevanje s kurilnim oljem. V energijsko zelo potratni hi\u0161i to lahko predstavlja 700 evrov ve\u010dji sezonski stro\u0161ek, lahko pa tudi ve\u010d. Za pribli\u017eno toliko je ve\u010dji stro\u0161ek, \u010de energijsko potratno hi\u0161o ogrevamo s peleti.
\nV sodobnih hi\u0161ah podra\u017eitev energentov skoraj ne ob\u010dutijo<\/p>\n
Izra\u010dunali smo tudi, kako cene posameznih energentov vplivajo na stro\u0161ek ogrevanja v treh razli\u010dno energijsko (ne)u\u010dinkovitih hi\u0161ah z ogrevalno povr\u0161ino 150 kvadratnih metrov. V sodobnih skorajni\u010denergijskih hi\u0161ah (sNES), kakr\u0161ne morajo biti vse novogradnje, se stro\u0161ki za ogrevanje gibljejo od manj kot 200 pa do skoraj 800 evrov na kurilno sezono. Ob tem smo predpostavili, da tak\u0161na hi\u0161a potrebuje 25 kWh toplote na kvadratni meter na leto, torej skupaj 3750 kWh. \u00a0Pri izra\u010dunu, koliko stane ogrevanje tak\u0161ne hi\u0161e s toplotno \u010drpalko zrak\/voda, smo upo\u0161tevali, da je letna\u00a0u\u010dinkovitost SCOP 4. Izra\u010dun pa poka\u017ee, da je v tak\u0161ni hi\u0161i ogrevanje z u\u010dinkovito toplotno \u010drpalko cenej\u0161e od ogrevanja z drvmi. V primerjavi z lanskimi izra\u010duni se gospodinjstva letos ne glede na energent, ki ga uporabljajo, ne bodo ogrevala bistveno dra\u017eje kot lani. Raba energije za ogrevanje je tako nizka, da tudi podra\u017eitve energentov ne vplivajo bistveno na kon\u010dni stro\u0161ek ogrevanja. Najvi\u0161ji skok, pribli\u017eno 100 evrov v kurilni sezoni, bodo ob\u010dutila gospodinjstva, ki energijsko var\u010dne hi\u0161e ogrevajo s peleti.<\/p>\n
![\"Toplotna](\"\/media\/img\/81\/25\/93040974c48f986e63eb.jpeg\"\/)
<\/p>\n
Profimedia<\/p>\n
Dodajmo, da izra\u010duna za stro\u0161ek ogrevanja s kotlom na drva, ki ima zgolj 65-odstotni izkoristek sploh nismo izra\u010dunali, saj v sodobnih hi\u0161ah tak\u0161nih zastarelih kotlov ne najdemo. Stro\u0161ek ogrevanja neposredno z elektri\u010dno energijo pa smo izra\u010dunali zgolj informativno, saj v sodobnih hi\u0161ah to od letos ni ve\u010d dovoljeno. Enako velja tudi za oljne kotle in kotle na zemeljski plin, ki jih v novogradnje in hi\u0161e, ki se jih rekonstruira na podlagi gradbenega dovoljenja, ni ve\u010d dovoljeno vgrajevati. \u0160e vedno pa se lahko vgradijo, \u010de gre za zamenjavo obstoje\u010dega kotla.
\nV potratnih hi\u0161ah ogrevanje dra\u017eje za 700 evrov in ve\u010d<\/p>\n
Bistveno vi\u0161ji kot v sNES, so stro\u0161ki ogrevanja v povpre\u010dno izolirani hi\u0161i, kar pomeni, da je na fasadi in strehi le nekaj centimetrov toplotne izolacije, okna pa starej\u0161a dvoslojna. V tem primeru smo upo\u0161tevali, da je za ogrevanje hi\u0161e treba dovesti 15.000 kWh toplote. Razlika med ogrevanjem neposredno z elektri\u010dno energijo in ogrevanjem na drva je v tak\u0161ni hi\u0161i skoraj 2400 evrov na leto, \u010de upo\u0161tevamo, da ima kotel na drva 90-odstotni izkoristek. \u010ce ogrevanje na drva ali ogrevanje s toplotno \u010drpalko primerjamo s stro\u0161ki ogrevanja na kurilno olje, je razlika skoraj 1800 evrov.\u00a0<\/p>\n
Najve\u010dje stro\u0161ke ogrevanja pla\u010dujejo gospodinjstva v neizoliranih hi\u0161ah, kje lahko potreba po toploti naraste \u010dez 20.000 kilovatnih ur na leto. V izra\u010dunu smo upo\u0161tevali 22.000 kWh, zato se stro\u0161ki za\u010dnejo pri skoraj 1150 evrih, kolikor stane ogrevanje z drvmi.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Primerjali smo cene energentov in sezonske stro\u0161ke ogrevanja. Le dva energenta sta se v primerjavi z lani bistveno…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":190838,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[10],"tags":[81,27013,82,373,24431,2043,10065,14318,84,83,62,37,58,60,38,47834,6278,4070],"class_list":["post-190837","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-poslovni-svet","tag-business","tag-drva","tag-economic","tag-elektrika","tag-kurilna-sezona","tag-kurilno-olje","tag-ogrevanje","tag-peleti","tag-poslovni","tag-poslovni-svet","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-stroski-ogrevanja","tag-toplotna-crpalka","tag-zemeljski-plin"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/117092454762690093","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/190837","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=190837"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/190837\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/190838"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=190837"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=190837"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=190837"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}