{"id":191296,"date":"2026-08-14T13:50:16","date_gmt":"2026-08-14T13:50:16","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/191296\/"},"modified":"2026-08-14T13:50:16","modified_gmt":"2026-08-14T13:50:16","slug":"slovenija-po-trenutnih-podatkih-v-drugem-cetrtletju-z-najvisjo-medletno-rastjo-bdp-ja-v-eu-ju-2","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/191296\/","title":{"rendered":"Slovenija po trenutnih podatkih v drugem \u010detrtletju z najvi\u0161jo medletno rastjo BDP-ja v EU-ju"},"content":{"rendered":"

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Podatki
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tPodatki o dinamiki slovenskega gospodarstva za prvih \u0161est mesecev so bistveno ugodnej\u0161i od napovedi doma\u010dih in tujih ustanov za leto\u0161njo celoletno rast slovenskega BDP-ja. Foto: Shutterstock<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\tSpremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google<\/p>\n

\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

“To je najvi\u0161ja gospodarska rast po prvem \u010detrtletju leta 2022,” je na novinarski konferenci v Ljubljani o medletni rasti v drugem \u010detrtletju dejal Martin Baj\u017eelj s Statisti\u010dnega urada RS (Surs). Doma\u010da potro\u0161nja se je glede na lansko drugo trimese\u010dje okrepila za 5,9 odstotka. K temu sta pozitivno prispevala tako pove\u010danje kon\u010dne potro\u0161nje kot tudi pove\u010danje bruto investicij.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n

Izdatki gospodinjstev za kon\u010dno potro\u0161njo so se pove\u010dali za 3,4 odstotka, kar je ve\u010d kot v predhodnem \u010detrtletju (2,8 odstotka) in najve\u010d v zadnjih \u0161estih \u010detrtletjih. Izdatki za nakupe na doma\u010dem trgu so zrasli v vseh skupinah proizvodov, najbolj pri trajnih proizvodih, za 10,1 odstotka.<\/p>\n

Bruto investicije v osnovna sredstva so se pove\u010dale za 13,2 odstotka, kar je enaka rast kot v prvem \u010detrtletju. K rasti so najve\u010d prispevale investicije v zgradbe in objekte, ki so se zvi\u0161ale za 19 odstotkov, od tega v stanovanjske zgradbe za 5,8 odstotka ter v druge zgradbe in objekte za 23,6 odstotka. Investicije v opremo in stroje so se zvi\u0161ale po podobni stopnji kot v predhodnem \u010detrtletju, in sicer za 10,1 odstotka. Med temi so investicije v transportno opremo zrasle za 14,7 odstotka, investicije v drugo opremo in stroje pa za 8,5 odstotka.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Zadnje
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tZadnje podatke o slovenskem gospodarstvu je na Sursovi novinarski konferenci predstavil Martin Baj\u017eelj. Foto: \u017diga \u017divulovi\u0107 jr.\/BoBo<\/p>\n

Izvoz blaga in storitev se je pove\u010dal za 6,4 odstotka, uvoz pa za 7,6 odstotka. “Pove\u010danje izvoza in uvoza blaga v drugem \u010detrtletju leto\u0161njega leta je bilo tako najvi\u0161je po tretjem \u010detrtletju leta 2024,” je povedal Baj\u017eelj. Vpliv salda menjave s tujino je bil zaradi hitrej\u0161e rasti uvoza od izvoza \u0161e vedno negativen. Gospodarsko rast je zni\u017eal za 0,5 odstotne to\u010dke.<\/p>\n

Skupna dodana vrednost se je medletno pove\u010dala za 4,8 odstotka, najbolj v dejavnosti gradbeni\u0161tva, za 15,9 odstotka. “Dodana vrednost v gradbeni\u0161tvu se po razmeroma visokih stopnjah pove\u010duje od lanskega drugega \u010detrtletja in v tem obdobju je ravno gradbeni\u0161tvo najve\u010d prispevalo k rasti bruto doma\u010dega proizvoda,” je pojasnil.<\/p>\n

Poleg gradbeni\u0161tva so tokrat krepitev rasti zaznali tudi v drugih pomembnej\u0161ih dejavnostih. Izrazita je bila v skupini dejavnosti trgovine, prometa in gostinstva, 5,2-odstotna, in tokrat tudi v predelovalnih dejavnostih, 4,3-odstotna. Dodana vrednost v skupini dejavnosti trgovine, prometa in gostinstva je bila najvi\u0161ja v zadnjih \u0161tirih letih, v predelovalnih dejavnostih pa najvi\u0161ja v zadnjem letu in pol.<\/p>\n

V drugem \u010detrtletju je bilo zaposlenih 1,101 milijona ljudi oz. 0,3 odstotka ve\u010d kot v enakem obdobju lani. Najve\u010d novih zaposlitev je bilo v strokovnih, znanstvenih, tehni\u010dnih in drugih poslovnih dejavnostih ter v skupini dejavnosti uprava in obramba, izobra\u017eevanje, zdravstvo in socialno varstvo.<\/p>\n

V prvem polletju skupaj je bila medletna rast BDP-ja realno pri 4,1 odstotka<\/p>\n

Po desezoniranih podatkih se je gospodarska dejavnost v drugem trimese\u010dju na \u010detrtletni ravni okrepila za 1,8 odstotka, kar je najvi\u0161ja \u010detrtletna rast po tretjem \u010detrtletju 2021, v medletni primerjavi pa za 4,8 odstotka. V prvih treh mesecih leta je rast po popravljenih podatkih dosegla 1,1 oz. 3,5 odstotka.<\/p>\n

V obdobju od januarja do junija je bil ustvarjeni BDP za 4,1 odstotka ve\u010dji kot v enakem obdobju lani. To je bistveno ve\u010dja gospodarska dinamika od napovedi doma\u010dih in tujih ustanov za leto\u0161njo celoletno rast slovenskega gospodarstva, ki se gibljejo okoli dveh odstotkov.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\tPrimerjava z drugimi \u010dlanicami EU-ja<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tPregled po dr\u017eavah, za katere evropski statisti\u010dni urad Eurostat \u017ee ima podatke (\u010daka \u0161e podatke za Gr\u010dijo, Hrva\u0161ko, Latvijo, Luksemburg in Malto), ka\u017ee, da je bila medletna desezonirana rast BDP-ja v drugem \u010detrtletju v Sloveniji s 4,8 odstotka najvi\u0161ja v EU-ju. <\/p>\n

Sledijo ji Litva (3,8 odstotka), Poljska (3,7 odstotka) in Ciper (3,3 odstotka). Krepka je rast tudi na \u0160vedskem (2,8 odstotka), v \u0160paniji (2,7 odstotka) ter na Finskem in Portugalskem (po 2,5 odstotka).<\/p>\n

Tudi v \u010detrtletni primerjavi je bila slovenska gospodarska rast z 1,8 odstotka med najvi\u0161jimi v Uniji. Prehitela jo je le Irska s 3,9-odstotno rastjo, pri \u010demer pa tudi Eurostat opozarja, da je treba irske podatke zaradi zna\u010dilnosti tamkaj\u0161njega gospodarstva s pomembno vlogo evropskih sede\u017eev multinacionalk tolma\u010diti s previdnostjo.<\/p>\n

Medletno je bil tako npr. irski BDP v drugem trimese\u010dju za 5,6 odstotka manj\u0161i. Vi\u0161ja od enega odstotka je bila \u010detrtletna rast BDP-ja v drugem trimese\u010dju le \u0161e v Litvi (1,7 odstotka) in na \u0160vedskem (1,4 odstotka).<\/p>\n

Eurostat sicer drugi oceni ni spreminjal podatka o gospodarski rasti v evrskem obmo\u010dju in celotnem EU-ju v obdobju med aprilom in junijem. BDP obmo\u010dja z evrom se je v drugem leto\u0161njem \u010detrtletju tako v primerjavi s prvim tudi po drugi oceni okrepil za 0,4 odstotka, v celotnem EU-ju pa je rast dosegla 0,5 odstotka. V primerjavi z drugim lanskim \u010detrtletjem je bila rast 1,0- oziroma 1,2-odstotna.<\/p>\n

Gospodarska dinamika se je tako glede na prvo trimese\u010dje nekoliko okrepila. V prvih treh mesecih leta se na \u010detrtletni ravni rast BDP-ja v obmo\u010dju z evrom ni spreminjala, v celotnem EU-ju pa je BDP narasel le za 0,1 odstotka. V medletni primerjavi pa je bila rast 0,5- oz. 0,8-odstotna.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\tBanka Slovenije: Rast precej presegla pri\u010dakovanja, a negotovosti ostajajo<\/p>\n

“Po dveh letih upo\u010dasnjevanja je bila gospodarska aktivnost v prvi polovici leta mo\u010dna in je precej presegla pri\u010dakovanja,” so v odzivu na zadnje podatke Sursa zapisali na Banki Slovenije. Kot so sporo\u010dili, so doma\u010de povpra\u0161evanje v drugem \u010detrtletju \u0161e naprej podpirale ugodne razmere na trgu dela, realna rast pla\u010d in dr\u017eavne nalo\u017ebe.<\/p>\n

Mo\u010dnej\u0161e povpra\u0161evanje se je odrazilo v rasti vseh skupin storitvenih dejavnosti, k \u010demur je \u0161e naprej prispeval tudi mednarodni turizem, so dodali. Ob okrepljenem izvozu se je medtem medletna rast dodane vrednosti predelovalnih dejavnosti povi\u0161ala na 4,3 odstotka, kar je najve\u010d po koncu leta 2024.<\/p>\n

“Kljub temu posledice vojne na Bli\u017enjem vzhodu in vztrajajo\u010da negotovost v zunanjem okolju \u0161e naprej predstavljajo tveganje za gospodarsko aktivnost v nadaljevanju leta, ko lahko pri\u010dakujemo tudi negativne vplive su\u0161nih vremenskih razmer v Evropi,” opozarja Banka Slovenije.<\/p>\n

Tudi Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) opozarja, da tveganja ostajajo povezana predvsem s trajanjem in morebitnim zaostrovanjem konflikta na Bli\u017enjem vzhodu, gibanjem cen energentov, posledicami po\u0161kodovane energetske infrastrukture ter motnjami v transportu in dobavi kriti\u010dnih surovin ter stranskih proizvodov naftne industrije skozi Hormu\u0161ko o\u017eino.<\/p>\n

“Pomembno tveganje ostaja tudi morebitna zaostritev trgovinske politike ZDA,” je pojasnila vr\u0161ilka dol\u017enosti direktorja Umarja Alenka Kajzer. Tveganje po ocenah Umarja predstavlja tudi morebitna ve\u010dja korekcija vrednosti nalo\u017eb, povezanih z umetno inteligenco, ob nenadnem zni\u017eanju visokih pri\u010dakovanj glede njihove donosnosti. “Vse ve\u010dja pa sta tudi pogostost ekstremnih vremenskih pojavov in obseg naravnih nesre\u010d, kar krepi predvsem mo\u017enost za ponovno vi\u0161jo rast cen hrane,” so \u0161e zapisali v sporo\u010dilu za javnost.<\/p>\n

Vrednost gradbenih del v prvem polletju ve\u010dja za skoraj \u010detrtino
\n\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"V
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tV prvem polletju so se zvi\u0161ale vrednosti vseh vrst gradbenih del, najbolj pri gradnji in\u017eenirskih objektov. Foto: BoBo<\/p>\n

Surs je objavil tudi podatke o vrednosti gradbenih del, opravljenih v prvih \u0161estih mesecih, ki je bila za 23,6 odstotka ve\u010dja kot v enakem obdobju lani. Vrednost del pri gradnji in\u017eenirskih objektov je bila za 30,6 odstotka, pri specializiranih gradbenih delih za 21,1 odstotka in pri stavbah za 19,1 odstotka vi\u0161ja kot v lanskem prvem polletju.<\/p>\n

Junija je bila vrednost del za 0,4 odstotka manj\u0161a kot maja. Zmanj\u0161ala se je vrednost del pri stavbah (za 2,6 odstotka) in gradnji in\u017eenirskih objektov (za 2,3 odstotka), pove\u010dala pa vrednost specializiranih gradbenih del (za 2,3 odstotka).<\/p>\n

Glede na junij lani je vrednost gradbenih del porasla za 22,9 odstotka. Medletno so se zvi\u0161ale vrednosti vseh vrst del: pri gradnji in\u017eenirskih objektov za 28,1 odstotka, pri specializiranih gradbenih delih za 21,2 odstotka in pri stavbah za 17,8 odstotka.<\/p>\n

\t\t\t\tV drugem \u010detrtletju pospe\u0161ek gospodarske rasti<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Podatki o dinamiki slovenskega gospodarstva za prvih \u0161est mesecev so bistveno ugodnej\u0161i od napovedi doma\u010dih in tujih ustanov…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":191297,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[20],"tags":[4884,27408,32,35,31,34,36,37,38,556,33],"class_list":["post-191296","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-novice","tag-bdp","tag-cetrtletje","tag-headlines","tag-najpomembnejse-novice","tag-news","tag-novice","tag-osrednje-novice","tag-slovene","tag-slovenscina","tag-surs","tag-top-stories"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/117094208468364558","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/191296","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=191296"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/191296\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/191297"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=191296"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=191296"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=191296"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}