{"id":192276,"date":"2026-08-15T13:51:10","date_gmt":"2026-08-15T13:51:10","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/192276\/"},"modified":"2026-08-15T13:51:10","modified_gmt":"2026-08-15T13:51:10","slug":"profesor-z-nevidno-besedo-ucence-zasacil-pri-uporabi-ui-90-odstotkov-jih-je-padlo","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/192276\/","title":{"rendered":"Profesor z nevidno besedo u\u010dence zasa\u010dil pri uporabi UI. 90 odstotkov jih je padlo"},"content":{"rendered":"

\"Slika<\/p>\n

Slika je simboli\u010dna. Se pa s temi te\u017eavami sre\u010dujejo u\u010ditelji po vsem svetu. \/ Foto: Istock<\/p>\n

Profesor z nevidno besedo u\u010dence zasa\u010dil pri uporabi UI. 90 odstotkov jih je padlo<\/p>\n

Medtem ko izobra\u017eevalne ustanove kupujejo drago programsko opremo za odkrivanje umetne inteligence, je ameri\u0161ki profesor mno\u017ei\u010dno prepisovanje razkril z eno samo nevidno vrstico v navodilih.<\/p>\n

Odkrivanje tako imenovane akademske nepo\u0161tenosti v dobi umetne inteligence predstavlja vse ve\u010dji izziv za \u0161ole po vsem svetu. Medtem ko \u0161ole investirajo v drago in pogosto nezanesljivo programsko opremo za detekcijo strojno ustvarjenih besedil, je ameri\u0161ki profesor zgodovine nedavno dokazal, da je v\u010dasih naju\u010dinkovitej\u0161a re\u0161itev tehnolo\u0161ko povsem nezahtevna. S preprosto tehniko nevidnega besedila je pri mno\u017ei\u010dnem prepisovanju zasa\u010dil ve\u010d kot 90 odstotkov svojih \u0161tudentov.<\/p>\n

<\/p>\n

\"Side<\/p>\n

Umetna inteligenca<\/p>\n

Paradoks umetne inteligence: namesto da bi nas razbremenila, je tempo dela \u0161e huj\u0161i<\/p>\n

<\/a><\/p>\n

Konec julija letos je Jason Gibson, predavatelj na dr\u017eavni univerzi Alcorn, izvedel preverjanje znanja, v katerem so morali \u0161tudenti analizirati industrijsko revolucijo in jo primerjati s sodobnimi tehnolo\u0161kimi preboji. Sum, da \u0161tudenti za pisanje esejev mno\u017ei\u010dno uporabljajo velike jezikovne modele, ga je spodbudil k inovativnemu ukrepu. V elektronska navodila za nalogo je vstavil past \u2013 specifi\u010dno zahtevo, zapisano z belo pisavo na belem ozadju, ki je bila \u010dlove\u0161kemu o\u010desu povsem nevidna.<\/p>\n

Skriti ukaz je od pisca zahteval, naj v besedilo na povsem nesmiseln in nelogi\u010den na\u010din vklju\u010di besedo \u00bbMadagaskar\u00ab. \u0160tudenti, ki bi nalogo re\u0161evali samostojno ali bi navodila pred re\u0161evanjem zgolj ozna\u010dili z mi\u0161ko, bi prevaro zlahka opazili. Vendar pa so tisti, ki so navodila v celoti prekopirali in jih prilepili v klepetalne robote, kot je chatGPT, sistemu nevede predali tudi skrito zahtevo.<\/p>\n

Algoritmi za obdelavo naravnega jezika ne zaznavajo barve ali vizualnega oblikovanja pisave, temve\u010d zgolj golo besedilo in kodo, zato so navodilo dosledno in dobesedno upo\u0161tevali. Razplet je razkril \u0161e eno klju\u010dno te\u017eavo sodobnega \u0161tudijskega procesa. \u0160tudenti predlo\u017eenih esejev pred oddajo o\u010ditno niso niti prebrali.<\/p>\n

Profesor Gibson je ob ocenjevanju prejel naloge, ki so vsebovale povsem bizarne trditve. V enem od esejev je ob resni analizi zgodovine nenadoma pisalo, da Madagaskar popoldne lebdi postrani. Drugi \u0161tudent je oddal sestavek, ki je omenjal Madagaskar iz ro\u017enatega kremena in kolesa, ki \u0161epeta stropu, medtem ko je tretji esej vseboval stavek, da je Madagaskar na ko\u0161arkarsko tekmo prinesel opeka\u010d kruha.<\/p>\n

Akademske sankcije so bile neizprosne. Od 35 oddanih nalog jih je kar 32 vsebovalo omenjeno besedo, kar je pomenilo samodejni padec na izpitu. Zgovoren je tudi podatek, da sta se na negativno oceno prito\u017eila zgolj dva \u0161tudenta. Profesor je incident delil v videoposnetku, ki je na spletu spro\u017eil \u0161iroko razpravo o akademski integriteti.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Slika je simboli\u010dna. Se pa s temi te\u017eavami sre\u010dujejo u\u010ditelji po vsem svetu. \/ Foto: Istock Profesor z…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":192277,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[8],"tags":[48068,48065,48067,38853,1909,48069,48066,37,38,7413,64,90,1396,63],"class_list":["post-192276","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-svet","tag-akademska-integriteta","tag-akademska-nepostenost","tag-detekcija-besedil","tag-inovativne-metode","tag-izobrazevanje","tag-jason-gibson","tag-prepisovanje","tag-slovene","tag-slovenscina","tag-studenti","tag-svet","tag-tehnologija","tag-umetna-inteligenca","tag-world"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/117099855196535376","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/192276","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=192276"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/192276\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/192277"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=192276"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=192276"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=192276"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}