Luka Svetina, eden prepoznavnej\u0161ih obrazov slovenske televizije, je junija prevzel vodenje Zdru\u017eenja novinarjev in publicistov (ZNP). V pogovoru za Demokracijo je spregovoril o razlogih za ta korak, izzivih v novinarstvu, medijskem monopolu in svojem pogledu na poklic.<\/p>\n
DEMOKRACIJA: Gospod Svetina, junija ste bili izvoljeni za novega predsednika Zdru\u017eenja novinarjev in publicistov (ZNP). Kaj vas je vodilo k prevzemu te funkcije in kak\u0161ne so va\u0161e prednostne naloge?<\/p>\n
Luka Svetina: Pravzaprav me je ob izteku drugega mandata poklical prej\u0161nji predsednik zdru\u017eenja, dr. Matev\u017e Tom\u0161i\u010d, mi povedal, da ne bo ve\u010d kandidiral, da so veliko razmi\u0161ljali o tem, da je nastopil \u010das, da se vodstvo ZNP pomladi in da v meni vidi primernega kandidata, ki bi lahko nadaljeval njegovo delo. Skratka, da imam njegovo podporo. Ker je tudi pri drugih \u010dlanih odbora prevladalo podobno mnenje, sem izziv rade volje sprejel, saj verjamem, da lahko funkcijo dobro opravljam. Dnevno sem vpet v informativni program in redno spremljam najpomembnej\u0161e dru\u017ebeno-politi\u010dne teme, prebiram medijske zapise in komentarje ter imam v grobem v glavi neko oceno o tem, v kak\u0161nem stanju se danes nahaja slovensko novinarstvo. Poznam njegove najve\u010dje izzive in gro\u017enje, ki \u017eal pogosto izvirajo iz novinarstva samega oziroma delavcev v tem poklicu, ki svojega dela ne razumejo kot poslanstvo, ampak kot politi\u010dni aktivizem. Opa\u017eam, da se mladi redkeje odlo\u010dajo za ta poklic. Razlogov, zakaj ni ve\u010d tako privla\u010den kot neko\u010d, je poleg zgoraj omenjenih mnogo \u2013 od spreminjanja same medijske krajine do na\u010dina, na katerega danes mladi sprejemajo in obdelujejo informacije \u2013, predvsem pa ta poklic nima ve\u010d tolik\u0161nega zaupanja kot neko\u010d. V ZNP smo si zastavili izziv: med svoje \u010dlane pritegniti ve\u010d mladih, jim pribli\u017eati na\u0161e delo ter jim odgovoriti na vpra\u0161anje, zakaj je biti del stanovske organizacije v lu\u010di izpolnjevanja svojega poslanstva (in za\u0161\u010dite le-tega) pomembno.<\/p>\n
Verjetno se zavedate, da je ZNP nujen tudi za razbijanje medijskega monopola v dr\u017eavi \u2026<\/p>\n
\u017divimo v demokrati\u010dni dru\u017ebi, ki je pluralna. Tak\u0161na so tudi mnenja novinarjev, ki delajo v na\u0161em poklicu. \u017dal se vse prepogosto v osrednjih medijih pojavlja samo narativ enega od dru\u0161tev, \u010de sem konkreten, DNS. Sam pozdravljam vsako novo zdru\u017eenje, ki se oblikuje v novinarskih krogih, saj ve\u010d glav ve\u010d ve, organizirani pa smo lahko glasnej\u0161i. Tudi v ZNP je na\u0161a mo\u010d v medijih odvisna od tega, ali bomo znali v prihodnje v na\u0161e vrste privabiti \u0161e ve\u010d \u010dlanov, ki so prepoznani kot kakovostni novinarji. Tako nas bodo osrednji mediji te\u017ee ignorirali, pa tudi mit o samo enem dru\u0161tvu, ki narekuje tempo ogla\u0161anja in pravila igre, kdaj in zakaj se oglasiti, bo zvodenel.<\/p>\n
Znano je, da so podpisniki t. i. Peticije 571 skozi \u010das dobro unov\u010dili svoje podpise. Ali prav v tem omre\u017eju medijskih delavcev ti\u010di razlog, da mednarodne organizacije, kot so Novinarji brez meja, tako zlahka nasedajo enostranskim informacijam?<\/p>\n
To je samo eden od razlogov. Slovenski novinarji imajo v tujini prijatelje ter tak\u0161ne in druga\u010dne povezave. Pogosto te povezave izkori\u0161\u010dajo za potrebe notranjepoliti\u010dnega obra\u010dunavanja. Slovenci veliko ve\u010d kot na lastno mnenje damo na mnenje iz tujine. Smo pa\u010d obremenjeni s tem, kaj si drugi mislijo o nas, kaj drugi o nas govorijo in pi\u0161ejo, zato je novinarskim aktivistom v preteklosti uspelo toliko afer izvoziti svojim prijateljem v tujino, nato pa jih od tam kot \u00bbnovinarske bombe\u00ab uvoziti nazaj domov. To je zagotovo problem, ki ni \u010dez no\u010d re\u0161ljiv. Ne slepimo se, da imamo enake poglede na novinarstvo kot kolegi v DNS ali Novinarjih brez meja, ampak novinarskega aktivizma ne moremo tolerirati. Zato smo se oglasili.<\/p>\n
Gledalci vas poznajo po \u0161tevilnih odmevnih prispevkih in pogovorih. Na katero svojo novinarsko zgodbo ali razkritje v dosedanji karieri ste najbolj ponosni in zakaj?<\/p>\n
Odmevnih zgodb je bilo kar nekaj, ampak na razkritja ne gledam kot na trofeje, s katerimi bi se hvalil. Zavedam se tudi zakonitosti poklica \u2013 zakaj nek novinar dobi dolo\u010dene informacije in jih objavi: ker to nekomu koristi. Tega je veliko. Bistveno manj je v Sloveniji tistega raziskovalnega novinarstva, ko novinar dneve in no\u010di vrta in brska po informacijah, da pride do nekih zaklju\u010dkov in odkritij. Morda sem najbolj ponosen na to, da \u017ee sedem let vztrajno spremljam dogajanje okrog projekta kanal C0, ene najve\u010djih zgodb o okoljskem kriminalu v Sloveniji. Preu\u010dil sem na tone papirjev, od sodnih odlo\u010db do gradbenih dovoljenj, in res je te\u017eko verjeti, da je zgodba kljub dolgoletni blokadi osrednjih medijev postala tako odmevna, da je vendarle na\u0161la pot na naslovnice in ta Jankovi\u0107ev projekt tudi postavila pod velik vpra\u0161aj.<\/p>\n
Za konec \u0161e nekaj bolj osebnega. Na Planet TV ste pred kratkim razkrili svojo nenavadno zdravstveno rutino in tedenski 36-urni post. Vam ta stroga disciplina pomaga pri delu? Bi jo svetovali tudi drugim?<\/p>\n
Ravno ko pi\u0161em odgovore na va\u0161a vpra\u0161anja, sem v prvem dnevu od \u0161estih dni posta, ki sem si jih zastavil. Tak\u0161ne pet- do \u0161estdnevne poste delam trikrat na leto; pijem samo vodo in \u010drno kavo ter verjamem, da mi to pomaga pri psihofizi\u010dnem po\u010dutju. Je pa to tudi neke vrste disciplina, ki \u010dloveka disciplinira in ga utrdi tudi na drugih podro\u010djih \u017eivljenja. Zdravim osebam bi tak\u0161ne pre\u010di\u0161\u010devalne poste nekajkrat na leto vsekakor svetoval, razen ljudem s kroni\u010dnimi in drugimi boleznimi. Naj se najprej posvetujejo z zdravnikom, \u010de je to res zanje. Sicer pa ima post \u0161tevilne zdravilne u\u010dinke \u2013 od popolnega avtoimunskega resetiranja telesa in pre\u010di\u0161\u010denja do zdrave telesne te\u017ee, jasnej\u0161ih misli, manj anksioznosti in bolj\u0161e kakovosti spanca.<\/p>\n
Biografija<\/p>\n
Luka Svetina se je rodil 27. januarja 1987 na Jesenicah. Po uspe\u0161no zaklju\u010deni gimnaziji se je vpisal na \u0161tudij novinarstva; magistriral je na Fakulteti za dru\u017ebene vede Univerze v Ljubljani. Svoje prve novinarske korake je naredil kot \u0161portni novinar. Najprej je bil medijski sodelavec Hokejskega kluba Jesenice, pozneje pa je delal kot \u0161portni komentator na televiziji Sportklub; so\u010dasno je bil vrsto let tudi urednik spletnega portala F1Express, ki ga je ustanovil \u0161portni novinar Miran Ali\u0161i\u010d. Leta 2016 se je kmalu po nastanku pridru\u017eil Novi24TV in se preizkusil tudi na drugih novinarskih podro\u010djih. Vodil je tedensko oddajo Drugorazredni, kjer je raziskoval in poro\u010dal o te\u017eavah Slovenk in Slovencev, ki so se tako ali druga\u010de v lastni dr\u017eavi po\u010dutili drugorazredni. Vodil je tudi ve\u010derno informativno pogovorno oddajo Tema dneva. Leta 2022 se je zaposlil na javni RTV in za\u010del sodelovati s tednikom Domovina. Trenutno je zaposlen na komercialni televiziji Planet, kjer vodi informativne oddaje in politi\u010dno komentatorsko oddajo Ura mo\u010di. \u0160e naprej sodeluje tudi z Domovino, kjer snema podkaste in objavlja raziskovalne \u010dlanke.<\/p>\n
Petra Jan\u0161a<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Luka Svetina, eden prepoznavnej\u0161ih obrazov slovenske televizije, je junija prevzel vodenje Zdru\u017eenja novinarjev in publicistov (ZNP). V pogovoru…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":192587,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[6],"tags":[2404,59,61,62,37,58,60,38,10064],"class_list":["post-192586","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-slovenija","tag-mediji","tag-republic-of-slovenia","tag-republika-slovenija","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-znp"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/117101294089611284","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/192586","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=192586"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/192586\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/192587"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=192586"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=192586"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=192586"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}