{"id":192710,"date":"2026-08-15T22:38:10","date_gmt":"2026-08-15T22:38:10","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/192710\/"},"modified":"2026-08-15T22:38:10","modified_gmt":"2026-08-15T22:38:10","slug":"je-temnopoltega-profesorja-ubil-sistem-ki-ga-je-tja-postavil","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/192710\/","title":{"rendered":"Je temnopoltega profesorja ubil sistem, ki ga je tja postavil?"},"content":{"rendered":"<p style=\"text-align: justify;\">Jason Arday, nekdanji profesor sociologije izobra\u017eevanja na Univerzi v Cambridgeu in najmlaj\u0161i \u010drni profesor v zgodovini te ustanove, je bil v petek, 14. avgusta 2026, najden mrtev v svojem domu v Batterseayu v ju\u017enem Londonu. Policija je potrdila, da je bila smrt \u201cnepri\u010dakovana\u201d, a ni sumljiva. Star je bil 41 let. Umrl je le devet dni po odstopu z univerze sredi vala obto\u017eb o plagiatorstvu, prirejanju podatkov in pretiranih osebnih zgodbah.<\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\">Njegova pot je bila dolgo predstavljana kot \u010dude\u017ena zgodba o uspehu. Arday, ki naj bi se \u0161ele pri 11 letih nau\u010dil govoriti in pri 18 brati, naj bi se iz u\u010ditelja \u0161portne vzgoje prebil do vrhunskih akademskih polo\u017eajev. Leta 2023 so ga v Cambridgeu imenovali za profesorja in ga hvalili kot simbol napredka in raznolikosti. Mediji so njegovo \u017eivljenjsko zgodbo \u2013 vklju\u010dno z izjemnimi teka\u0161kimi podvigi in zbiranjem milijonov za dobrodelne namene \u2013 \u0161irili kot dokaz, da lahko z dovolj podpore in pravilnimi politikami uspe vsak.<\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\"><a href=\"https:\/\/nova24tv.si\/evropa-je-padla\/\" rel=\"nofollow noopener\" target=\"_blank\"><\/p>\n<p> Preberite \u0161e: Evropa je padla<\/p>\n<p><\/a><\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\">Nato se je vse sesulo.<\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\">V zadnjih tednih so se v javnosti pojavile podrobne analize njegovega dela. V doktorski disertaciji iz leta 2015 so na\u0161li ve\u010d kot sto odlomkov, ki so skoraj ali povsem enaki besedilu starej\u0161e disertacije druge raziskovalke. Podobnosti so se pojavljale tudi v kasnej\u0161ih \u010dlankih. Poleg tega so se pojavili sumi o prirejanju intervjujev in podatkov, pa tudi o pretiranih ali neresni\u010dnih trditvah glede \u010dastnih nazivov na drugih univerzah in osebnih dose\u017ekov. Liverpool John Moores University, kjer je doktoriral, je plagiatorstvo ozna\u010dila za \u201ciskreno in razumno napako\u201d. Cambridge pa je po novih informacijah spro\u017eil preiskavo glede njegovih kvalifikacij in imenovanj. Arday je 5. avgusta odstopil. V izjavi je zanikal, da bi bil la\u017enivec, in dejal, da so ga uni\u010dile \u201cneskon\u010dne obto\u017ebe in javni napadi\u201d.<\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\">Dru\u017eina je po smrti govorila o \u201ckampanji trajnega zlorabe\u201d in \u201cdezinformacij\u201d, ki naj bi ga uni\u010dile. Univerza v Cambridgeu je izrazila \u017ealost. Mnogi na levi strani bodo verjetno krivili kritike, \u201crasizem\u201d ali medijski pritisk.<\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\">A resnica je preprostej\u0161a in bolj neprijetna.<\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\">Ardaya so dvignili na polo\u017eaj, ki ga ni zaslu\u017eil zgolj z meritami, ampak ker je ustrezal politi\u010dnim ciljem. Univerze, ki so desetletja govorile o odli\u010dnosti, so v imenu \u201craznolikosti\u201d in \u201cdekolonizacije\u201d akademije za\u010dele postavljati ljudi na mesta, kjer niso mogli zdr\u017eati pravega nadzora. Ko so se pojavile konkretne, preverljive ugotovitve o kvaliteti dela, se je hi\u0161a iz kart sesula. Sistem, ki ga je naredil za simbol, ga je nato pustil samega, ko je simbol postal neprijeten.<\/p>\n<p><img fetchpriority=\"high\" decoding=\"async\" class=\"wp-image-992082 size-full\" src=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/08\/14200375.jpg.webp\" alt=\"\" width=\"8161\" height=\"5443\"  \/>Univerza kjer je Jason Arday delal (Vir: EPA\/TOLGA AKMEN)<\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\">To ni zgodba o enem \u010dloveku, ki je \u201cpadel\u201d. To je zgodba o institucijah, ki so zavestno zni\u017eale standarde, da bi zadostile ideolo\u0161kim kvotam. Posledica ni le \u0161koda za akademsko integriteto. Posledica je tudi \u010dlove\u0161ka tragedija. Ko nekoga postavijo v vlogo, za katero ni usposobljen, in ga hkrati za\u0161\u010ditijo pred vsako kritiko, dokler kritika ne postane neizogibna, ustvarijo pogoje za prav tak\u0161no javno poni\u017eanje.<\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\">\u010ce bi imel kdo dovolj integritete, da bi \u017ee na za\u010detku preveril delo in \u017eivljenjepis, morda ne bi pri\u0161lo do tega. Namesto tega so ga dvignili, slavili in nato, ko so se pojavila dejstva, dovolili, da pade z vi\u0161ine, na katero ga niso smeli postaviti.<\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\">Sistem, ki ga je tja postavil, ga je tudi uni\u010dil.<\/p>\n<p>T.P.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Jason Arday, nekdanji profesor sociologije izobra\u017eevanja na Univerzi v Cambridgeu in najmlaj\u0161i \u010drni profesor v zgodovini te ustanove,&hellip;\n","protected":false},"author":2,"featured_media":192711,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[8],"tags":[46361,37,60,38,64,41953,63],"class_list":["post-192710","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-svet","tag-jason-arday","tag-slovene","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-svet","tag-woke","tag-world"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/117101927368719525","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/192710","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=192710"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/192710\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/192711"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=192710"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=192710"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=192710"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}