{"id":192718,"date":"2026-08-15T22:51:19","date_gmt":"2026-08-15T22:51:19","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/192718\/"},"modified":"2026-08-15T22:51:19","modified_gmt":"2026-08-15T22:51:19","slug":"jani-pavec-o-hudih-bolecinah-v-nogi-clovek-se-navadi-a-bolecina-ostaja-spotkast","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/192718\/","title":{"rendered":"Jani Pavec o hudih bole\u010dinah v nogi: \u010clovek se navadi, a bole\u010dina ostaja #Spotkast"},"content":{"rendered":"

Jani Pavec je ime, ki ga slovenska javnost \u017ee ve\u010d kot dve desetletji povezuje z glasbo, zabavo in skupino Atomik Harmonik. Ta je leta 2004 mo\u010dno zaznamovala slovensko glasbeno sceno ter ob\u010dinstvo razdelila na tiste, ki so jo obo\u017eevali, in tiste, ki so jo glasno kritizirali. V Spotkastu z Evo pa se pogovor ni vrtel le okoli norih let, polnih nastopov, medijske pozornosti in uspe\u0161nic. Jani je pokazal tudi precej bolj osebno plat ter spregovoril o otro\u0161tvu brez o\u010deta, dru\u017eini, bolezni, zahtevnem okrevanju in bole\u010dinah, ki ga spremljajo \u0161e danes.<\/p>\n

Atomik Harmonik: fenomen, ki ga ni bilo mogo\u010de spregledati<\/p>\n

Ko so se Atomik Harmonik pojavili na slovenski glasbeni sceni, jih je bilo prakti\u010dno nemogo\u010de spregledati. Njihove pesmi so poznali skoraj vsi, nastopi so bili polni, skupina pa je s svojim videzom, glasbo in energijo spro\u017eala \u0161tevilne odzive.<\/p>\n

Jani se obdobja njihove najve\u010dje priljubljenosti spominja kot norih let, v katerih so se za\u010deli razvijati tudi slovenski rumeni mediji. Javna izpostavljenost je imela dve strani. Mediji so skupini pomagali graditi prepoznavnost, vendar so hkrati pogosto prestopali meje zasebnosti.<\/p>\n

\"Glasbenik<\/p>\n

Glasbenik Jani Pavec je v Spotkastu odkrito spregovoril tudi o zdravstveni preizku\u0161nji, zaradi katere je pristal na invalidskem vozi\u010dku in izgubil stik z levo nogo.
\n Foto: Luka Petri\u010d <\/p>\n

Dru\u017ebenih omre\u017eij takrat \u0161e ni bilo, zato je bila mo\u010d tiskanih medijev toliko ve\u010dja. Objavljene zgodbe, tudi \u010de so bile pretirane ali izmi\u0161ljene, so lahko mo\u010dno vplivale na izvajalce, odnose v skupini in poslovno stran projekta. Jani priznava, da ga je negativnost prizadela predvsem takrat, ko je \u0161lo za krivico ali neresnico.<\/p>\n

Zase pravi, da je bil vedno neposreden in glasen \u010dlovek, ki pove, kaj si misli. \u010ce se mu nekaj ne zdi prav, bo to povedal, ne glede na to, ali gre za glasbo, posel ali osebne odnose.<\/p>\n

Vodja z jasno vizijo<\/p>\n

Ob razmi\u0161ljanju o svoji vlogi v skupini pove, da je imel jasno vizijo in da je znal biti pri njenem uresni\u010devanju zelo odlo\u010den. Kljub temu med \u010dlani po njegovih besedah ni bilo tako velikih sporov, kot si je morda predstavljala javnost. Vodenje tako prepoznavnega projekta je zahtevalo veliko organizacije, sodelovanja in sposobnosti ohranjanja energije skupine, ki je v nekem obdobju dobesedno zavzela slovenske odre.<\/p>\n

\"Izgledam<\/p>\n

Izgledam kot tipi\u010dni Janez, zrasel pa sem na metal glasbi, o sebi v smehu pove Jani Pavec.
\n Foto: Luka Petri\u010d <\/p>\n

Toda Jani ni bil vedno samo obraz narodnozabavnega popfenomena. Njegova glasbena izhodi\u0161\u010da so bila precej druga\u010dna. Odra\u0161\u010dal je ob rocku in metalu, igral harmoniko, \u017ee v srednji \u0161oli organiziral koncerte ter se hitro zna\u0161el v svetu bendov, dogodkov in nastopanja. Prepri\u010dan je, da mora biti dober glasbenik \u0161irok, odprt za razli\u010dne glasbene zvrsti in sposoben razumeti tudi glasbo, ki morda ni njegov prvi izbor.<\/p>\n

Pri petih letih je ostal brez o\u010deta<\/p>\n

Eden najbolj osebnih delov pogovora je bil namenjen Janijevemu otro\u0161tvu. O\u010deta je izgubil pri petih letih, kar ga je globoko zaznamovalo. \u0160ele pozneje je za\u010del prepoznavati, kako mo\u010dno je med odra\u0161\u010danjem pogre\u0161al mo\u0161ko figuro. \u017divel je z mamo in sestro, glasba pa je postala pomemben del njegovega \u017eivljenja. Skozi njo se je lahko izra\u017eal, gradil svojo identiteto in si ustvaril prostor, v katerem se je po\u010dutil doma\u010de.<\/p>\n

Nenadna bole\u010dina, nato pa izguba stika z nogo<\/p>\n

V zadnjih letih je njegovo \u017eivljenje zaznamovala resna zdravstvena preizku\u0161nja. Za\u010delo se je z nenadno bole\u010dino, ki jo je sprva razumel kot prehodno te\u017eavo, morda ukle\u0161\u010den \u017eivec. Toda stanje se je hitro poslab\u0161alo. Diagnoza je bila zanj velik \u0161ok. V pogovoru je dogodek opisal kot kap v predelu hrbtenja\u010de oziroma njenega spodnjega dela, zaradi katere je izgubil povezavo z levo nogo. Za\u010delo se je zahtevno obdobje zdravljenja in rehabilitacije.<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

“Ko sem se v tisti svoji sobici zagledal na invalidskem vozi\u010dku v ogledalu, takrat sem prvi\u010d zajokal.”
\n Foto: Luka Petri\u010d <\/p>\n

Od invalidskega vozi\u010dka do bergel<\/p>\n

Jani je sprva uporabljal invalidski vozi\u010dek, pozneje pa je napredoval do te mere, da se danes premika s pomo\u010djo bergel. Glede na resnost njegovega stanja je bilo okrevanje intenzivno. Jani pravi, da ga je naprej gnala mo\u010dna \u017eelja po \u010dim ve\u010dji samostojnosti. Ni \u017eelel obstati v ob\u010dutku nemo\u010di. \u017delel se je vrniti v \u017eivljenje, ponovno delati in v okviru svojih zmo\u017enosti \u010dim bolj samostojno opravljati vsakodnevne stvari. Tudi zdravniki so bili presene\u010deni nad njegovim napredkom, sam pa poudarja, da ga je vodila predvsem potreba, da se vrne k stvarem, ki so mu pomembne.<\/p>\n

Najte\u017eje so bole\u010dine, ki so ostale<\/p>\n

\u010ceprav je od invalidskega vozi\u010dka napredoval do bergel, zdravstvena preizku\u0161nja \u0161e zdale\u010d ni kon\u010dana. V levi nogi \u0161e vedno \u010duti hude peko\u010de bole\u010dine, ki jih te\u017eko opi\u0161e nekomu, ki \u010desa podobnega ni do\u017eivel. \u010clovek se po njegovih besedah s\u010dasoma na marsikaj privadi, vendar stalna bole\u010dina vpliva na po\u010dutje, energijo in vsakodnevno \u017eivljenje.<\/p>\n

Kljub temu posku\u0161a ohranjati pozitiven pogled in se osredoto\u010dati na tisto, kar \u0161e vedno lahko po\u010dne. Po vsem, kar je prestal, so njegove \u017eelje za prihodnost precej preproste. \u017deli si predvsem zdravja \u2013 zase in za svojo dru\u017eino.<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

“Za tvoje doma\u010de je najte\u017eje. \u017dena je morala vse prevzeti,” je povedal Jani in dodal: “\u010ce ne bi bilo dru\u017eine, danes ne bi sedel tukaj.”
\n Foto: Luka Petri\u010d <\/p>\n

Najte\u017eje breme je nosila tudi dru\u017eina<\/p>\n

Prav dru\u017eina je bila med boleznijo njegova najve\u010dja opora. Jani odkrito priznava, da zdravstvena preizku\u0161nja ni prizadela samo njega, ampak tudi njegove najbli\u017eje. Velik del bremena je prevzela \u017eena, ki je morala v \u010dasu njegove bolezni poskrbeti za \u0161tevilne stvari. Dru\u017eina mu je dajala motivacijo, da je vztrajal pri rehabilitaciji ter se postopoma vra\u010dal k delu in vsakodnevnim dejavnostim. Brez njihove podpore, pravi, danes ne bi bil tam, kjer je.\u00a0<\/p>\n

V pogovoru se je dotaknil tudi svojega zakona. Z \u017eeno sta skupaj \u017ee dolgo, zato odkrito pove, da v dolgotrajnem odnosu ni vedno vse idealno. Pridejo prepiri, nesporazumi in napeti trenutki, vendar se oba zavedata, da so te\u017eave zve\u010der pogosto videti veliko ve\u010dje kot naslednje jutro. Povezujejo ju podoben pogled na \u017eivljenje, smisel za zabavo in dru\u017eina. \u017dena razume tudi njegov na\u010din \u017eivljenja in delo, pri katerem so nastopi, dru\u017eenje in \u0161tevilne obveznosti del vsakdana.<\/p>\n

Svobodo najde na potovanjih z avtodomom<\/p>\n

Pomemben del dru\u017einskega \u017eivljenja so tudi potovanja. Jani je strasten avtodomar, potovanja z avtodomom pa mu pomenijo predvsem svobodo, mir in mo\u017enost, da se umakne od vsakodnevnega tempa. Z dru\u017eino so prepotovali velik del Evrope. Najraje imajo trenutke brez pretiranega na\u010drtovanja, ko so lahko sami in potujejo v svojem ritmu. Prav ob\u010dutek svobode je ena od stvari, ki ga najbolj osre\u010dujejo.<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

“Jaz sem najbolj sre\u010den, ko se usedem za svoj avtodom.”
\n Foto: Luka Petri\u010d <\/p>\n

Glasbena scena je danes povsem druga\u010dna<\/p>\n

V pogovoru se je Jani ozrl tudi na spremembe v slovenski glasbeni industriji. Meni, da so dru\u017ebena omre\u017eja povsem spremenila na\u010din, kako se izvajalci predstavljajo in prihajajo do ob\u010dinstva. Pred dvema desetletjema so imeli osrednjo vlogo tradicionalni mediji, danes pa mora biti glasbenik prisoten tudi na digitalnih platformah in ob\u010dinstvu nenehno ponujati nove vsebine. Ob tem opa\u017ea, da je narodnozabavna glasba v Sloveniji \u0161e vedno izjemno mo\u010dna in ostaja ena najbolj poslu\u0161anih glasbenih zvrsti.<\/p>\n

\u0160e enkrat bi izbral isto pot<\/p>\n

Kljub osebni izgubi, pritiskom medijske izpostavljenosti in resni zdravstveni preizku\u0161nji Jani ohranja humor, neposrednost in \u017eivljenjsko energijo. \u010ce bi lahko danes nagovoril svojega 15-letnega sebe, bi mu povedal, da bi \u0161e enkrat izbral enako pot. Vse, \u010desar se je lotil, je po\u010del z veliko volje, srca in strasti.<\/p>\n

Pogovor z Janijem Pavcem zato ni bil le nostalgi\u010den sprehod skozi zlata leta skupine Atomik Harmonik. Bil je tudi zgodba o \u010dloveku, ki je prestal glasbene vzpone, medijsko norijo, izgubo o\u010deta in te\u017eko zdravstveno preizku\u0161njo, a ob tem ostal zvest sebi \u2013 neposreden, hudomu\u0161en in hvale\u017een za tisto, kar mu danes pomeni najve\u010d: dru\u017eino, zdravje in mo\u017enost, da \u0161e vedno ustvarja.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Jani Pavec je ime, ki ga slovenska javnost \u017ee ve\u010d kot dve desetletji povezuje z glasbo, zabavo in…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":192719,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[18],"tags":[7787,114,7617,17214,62,37,58,60,38,2429,115],"class_list":["post-192718","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-zabava","tag-atomik-harmonik","tag-entertainment","tag-jani-pavec","tag-okrevanje","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-spotkast","tag-zabava"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/117101978547979829","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/192718","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=192718"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/192718\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/192719"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=192718"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=192718"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=192718"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}