{"id":192850,"date":"2026-08-16T04:57:14","date_gmt":"2026-08-16T04:57:14","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/192850\/"},"modified":"2026-08-16T04:57:14","modified_gmt":"2026-08-16T04:57:14","slug":"cebelji-raj-na-studencu-zacel-je-z-enim-panjem-danes-vzreja-vrhunske-matice-in-goji-marone","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/192850\/","title":{"rendered":"\u010cebelji raj na Studencu: za\u010del je z enim panjem, danes vzreja vrhunske matice in goji marone"},"content":{"rendered":"

V Posavju v sevni\u0161ki ob\u010dini, kjer na dolenjski strani Save gri\u010devje ne\u017eno valovi v daljave, le\u017ei vasica Studenec. Tam je pred ve\u010d kot 15 leti Miha Metelko zastavil \u010debelarstvo nekoliko druga\u010de. Poleg medu so njegovo zanimanje vzbudili mati\u010dni mle\u010dek, vzreja matic in genetika \u010debel.<\/p>\n

\"Miha<\/p>\n

Miha pri delu s \u010debelami. Pomembno je, da so zdrave, donosne in tudi \u010dim mirnej\u0161e. \/ Foto: Katja Petrovec<\/p>\n

\u017de kmalu potem, ko je pred doma\u010do hi\u0161o postavil prvi panj in vanj naselil prvo \u010debeljo dru\u017eino, sta z \u017eeno Saro ugotovila, da je edina dolgoro\u010dna in smiselna pot \u010debelarjenja ekolo\u0161ki na\u010din, ki ohranja \u010debele zdrave in posledi\u010dno tudi njihove izdelke. Toda \u010debelarstvu sta kmalu dodala \u0161e nasad sladkega kostanja oziroma maronov, ki se razprostira na \u0161tirih hektarjih, s tem pa kmetija ni ve\u010d odvisna le od ene dejavnosti, kar je pomembno predvsem ob slab\u0161i letini v \u010debelarstvu.<\/p>\n

<\/p>\n

\"Najbolj\u0161i<\/p>\n

Sodobni prijemi<\/p>\n

Najbolj\u0161i peko\u010di med v Evropi je slovenski! Odkrijte peko\u010do skrivnost s kmetije<\/p>\n

<\/a><\/p>\n

Pogled skozi okno<\/p>\n

A vse se je za\u010delo, ko se je Miha \u0161e kot \u0161tudent z vlakom peljal iz Sevnice proti Ljubljani in skozi okno opazoval \u010debelnjake in panje. Na biotehni\u0161ki fakulteti, ki jo je obiskoval, so imeli tisti \u010das ravno predavanja iz genetike in njegovo zanimanje so mo\u010dno vzbudile mutacije pri \u017eu\u017eelkah, predvsem trotih. V knji\u017enici si je izposodil, kakor pravi, biblijo \u010debelarstva, to je knjigo Od \u010debele do medu, in leta 2009 postavil svoj prvi panj ter vanj naselil \u010debeljo dru\u017eino.<\/p>\n

\"metelko<\/p>\n

Velik \u010debelnjak z okoli 70 panji sredi kostanjevega nasada, kjer nastaja vrhunski kostanjev med. \/ Foto: Katja Petrovec<\/p>\n

\u00bbPo o\u010detovi smrti je bilo treba zapolniti glavo,\u00ab je dejal. \u00bbO\u010de je bil namre\u010d vinogradnik, hektar velik vinograd je obdeloval, tudi stric je imel veliko kmetijo in od nekdaj sem rad delal s sadikami in rastlinami. \u010ceprav sem obiskoval tehni\u0161ko gimnazijo in sem sprva mislil, da bom strojnik, sem nato na prijavni obrazec za \u0161tudij vpisal biotehni\u0161ko fakulteto, smer agronomija. Vsi so mi dejali, naj vpi\u0161em \u0161e kak\u0161no drugo mo\u017enost, toda rekel sem: \u010de ne bom sprejet, bom \u0161el pa delat.\u00ab<\/p>\n

\"kostanjev<\/p>\n

Kostanjev med je eden paradnih konjev ekolo\u0161kega \u010debelarstva Metelko. \/ Foto: osebni arhiv<\/p>\n

Miha je o\u010detov vinograd opustil, saj ga je bolj kot trsi pritegnilo \u010debelarstvo in tega se je lotil temeljito. \u0160tevilo panjev je hitro pove\u010deval in ko je njegov prvi \u010debelnjak pred hi\u0161o postal premajhen, \u010debel pa preve\u010d, je postavil ve\u010djega na bli\u017enji lokaciji. Danes ima pribli\u017eno 200 panjev in proizvodnih \u010debeljih dru\u017ein, poleg njih pa \u0161e okoli 150 panjev, namenjenih vzreji matic. \u010cebelarstvo tudi ni ve\u010d le Mihova dejavnost, ampak skupna zgodba s Saro, s katero sta se spoznala na fakulteti, kjer sta oba diplomirala iz \u010debelarstva. Medtem ko so Miho pri \u010debelah zanimale razli\u010dne stvari, od biologije do genetike, pri \u010demer ga je prav mo\u017enost selekcije pripeljala tudi do vzreje matic, je Sara najve\u010d svoje pozornosti namenila mati\u010dnemu mle\u010dku in temu, kako ga \u010dim bolje pridobivati.<\/p>\n

Ekolo\u0161ko je prihodnost<\/p>\n

Ob besedi \u010debelarstvo se hitro pojavi romanti\u010dna predstava o to\u010denju medu, cvetju in bren\u010danju pridnih \u010debel pred panji, toda kot je povedal Miha, je stvar v resnici precej manj romanti\u010dna. Ena glavnih te\u017eav sodobnega \u010debelarstva je varoja, zajedavec, ki oslabi \u010debelje dru\u017eine in prena\u0161a viruse. Prav na\u010din zatiranja varoje pa je ena pomembnej\u0161ih razlik med ekolo\u0161kim in konvencionalnim \u010debelarstvom.<\/p>\n

\"Miha<\/p>\n

\u00a0<\/p>\n

Miha Metelko pred panji \/ Foto: Katja Petrovec<\/p>\n

\u00a0<\/p>\n

Pri Metelkovih za zatiranje varoje uporabljajo organske kisline in eteri\u010dna olja, ki so dovoljena v ekolo\u0161ki pridelavi, ekolo\u0161ki vosek in za hranjenje ekolo\u0161ki sladkor. \u00bbGre za to, kako mora \u010debelar delati, saj zahteva ekolo\u0161ki na\u010din ve\u010d spremljanja in natan\u010dnej\u0161e delo, medtem ko so nekatera sinteti\u010dna sredstva v konvencionalnem \u010debelarstvu u\u010dinkovita z manj sprotnega nadzora,\u00ab je dejal. Poudarek ekolo\u0161kega na\u010dina \u010debelarjenja je torej na sredstvih, ki ohranjajo vosek in propolis \u010dist, medtem ko se pri uporabi sinteti\u010dnih snovi za zatiranje varoje te ve\u017eejo v vosek, tam ostanejo, to pa glede na raziskave povzro\u010da vedno ve\u010djo sterilnost trotov in posledi\u010dno slabo razvite matice z jalovimi reproduktivnimi organi. \u00bb\u017de na embala\u017ei takih sinteti\u010dnih snovi pi\u0161e, da \u010de uporabljate panje za vzrejo matic, ne uporabljate tega izdelka,\u00ab je potrdil Miha. Vzreja matic pa je pomemben del njegovega \u010debelarstva.<\/p>\n

\u00bbNikoli nisva razmi\u0161ljala o \u010dem drugem kot o ekolo\u0161kem, \u017eiveti \u010dim bolj z naravo, imeti svoj vrt, jesti doma\u010de. Miha je imel tudi slabo izku\u0161njo v vinogradu, ko ga je zaradi \u0161kropiv nenehno bolela glava, zdaj glavobolov nima ve\u010d,\u00ab je dejala Sara.<\/p>\n

\"Sara<\/p>\n

Sara Metelko je najve\u010d svoje pozornosti namenila mati\u010dnemu mle\u010dku. \/ Foto: osebni arhiv<\/p>\n

Za Miho je prihodnost kmetijstva povsem jasna: \u00bbDolgoro\u010dno bo treba iskati na\u010dine, pri katerih bo manj sinteti\u010dnih posegov, saj se u\u010dinki pesticidov in drugih sredstev ne kon\u010dajo samo pri organizmu, ki ga \u017eelimo zatirati.\u00ab<\/p>\n

Matice<\/p>\n

Razli\u010dne vrste medu, predvsem kostanjev med, so pri Metelkovih \u0161e vedno najosnovnej\u0161i izdelek, vendar ne edini. \u010ce sta Sara in Miha neko\u010d prodala ve\u010d mati\u010dnega mle\u010dka, proizvodnja tega zaradi manj povpra\u0161evanja, verjetno zaradi manj kupne mo\u010di ljudi, kot ugotavljata, pada. V njunem naboru so tudi cvetni prah, propolis in me\u0161anice \u010debeljih pridelkov, predvsem pa je \u010debelarstvo Metelko znano po vzreji vrhunskih matic kranjske sivke. Miha jih je sprva vzrejal za lastne in potrebe nekaj drugih \u010debelarjev, nato pa ga je za\u010dela zanimati tudi selekcija. Ker je imel precej \u017eivahne \u010debele, je za\u010del izbirati mirnej\u0161e dru\u017eine, pri \u010demer pa mirnost sama po sebi ni dovolj, saj mora biti \u010debelja dru\u017eina tudi dovolj donosna, sicer gospodarstvo z njo nima pravega smisla. Zato pri vzreji nenehno i\u0161\u010de kompromis med mirnostjo, zdravjem in donosnostjo. Danes vzreja vrhunske \u010debelje matice, ki jih s Saro tr\u017eita pod blagovno znamko MS Carnica Queens.<\/p>\n

\u00bbZato da tuji kupci takoj vedo, za kaj gre, za matice kranjske sivke,\u00ab je dejal Miha.<\/p>\n

<\/p>\n

\"Karin<\/p>\n

Sodobne kmetije<\/p>\n

Mlada Slovenka ustvarila, kar ni uspelo \u0161e nikomur: med kot ne\u017een rumeni prah<\/p>\n

<\/a><\/p>\n

Navdu\u0161enje nad maroni<\/p>\n

Drugo polovico kmetije pa zaseda nasad kostanjev, ki se razprostira na \u0161tirih hektarjih. Kakih 550 dreves maronov ta \u010das \u017ee lepo oblikuje je\u017eice, v katerih se skrivajo debeli plodovi. Za marone sta se za\u010dela Miha in Sara zanimati \u017ee na fakulteti, kostanj pa je imel Miha rad \u017ee prej, tudi zaradi njegove zgodovinske vloge. Po vojnah je bil namre\u010d pomemben vir hrane, ki je ljudem pomagal pre\u017eiveti zimo, danes pa ga zanimata predvsem njegova hranilna vrednost in mo\u017enost, da bi bil neko\u010d pomembnej\u0161i del doma\u010de prehranske samooskrbe.<\/p>\n

\"pobiranje<\/p>\n

Tudi Filip pomaga pri pobiranju maronov oziroma kostanjev. \/ Foto: osebni arhiv<\/p>\n

\u00bbNa za\u010detku sva ga posadila, da bo nekaj pa\u0161e za \u010debele. Potem sva ugotovila, da bi bilo \u0161koda, \u010de bi pridelek samo le\u017eal na tleh, in sva ga za\u010dela pobirati in prodajati sve\u017eega,\u00ab je povedala Sara in dodala, da razmi\u0161ljata tudi o predelavi, saj bi rada tudi tukaj ustvarila ve\u010d dodane vrednosti. Pri \u0161tirih hektarjih in 550 drevesih ro\u010dno pobiranje namre\u010d ni ve\u010d prav majhna stvar, saj sta denimo lani pobrala pribli\u017eno tono in pol kostanja.<\/p>\n

\"Miha<\/p>\n

Miha poka\u017ee, kaj se zgodi, ko divjad obje \u0161e mlade sadike. \/ Foto: Katja Petrovec<\/p>\n

Toda najve\u010dja te\u017eava se jima vseeno ne zdi fizi\u010dno delo, saj oba rada delata v naravi. \u00bbSamo pred ra\u010dunalnik ne,\u00ab je smeje dejal Miha. Vso administracijo zato opravi Sara, ki je postala po porodu alergi\u010dna na \u010debelje pike.<\/p>\n

\u00bbMidva sta tipi\u010dna agronoma, tr\u017eenje je za naju dale\u010d najte\u017eji del,\u00ab je dejal Miha. Ker je ekolo\u0161ka pridelava dra\u017eja, na klasi\u010dnih tr\u017enicah ne prodajata ve\u010d, saj je tam zaradi primerjanja cen pogosto neugodno okolje za ekolo\u0161kega kmeta. Usmerjata se predvsem na ekolo\u0161ke in tematsko usmerjene tr\u017enice, izdelke prodajata prek svoje spletne strani, nekaj pa tudi v javne zavode.\u00a0<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"V Posavju v sevni\u0161ki ob\u010dini, kjer na dolenjski strani Save gri\u010devje ne\u017eno valovi v daljave, le\u017ei vasica Studenec.…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":192851,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[6],"tags":[11619,48176,32004,48175,25836,48179,48177,59,61,48178,62,37,58,60,38,48174],"class_list":["post-192850","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-slovenija","tag-cebelarstvo","tag-ekolosko-cebelarstvo-metelko","tag-ekolosko-kmetijstvo","tag-kostanj","tag-med","tag-medeni-studenec","tag-miha-metelko","tag-republic-of-slovenia","tag-republika-slovenija","tag-sara-metelko","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-vzreja-matic"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/117103417848869640","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/192850","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=192850"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/192850\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/192851"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=192850"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=192850"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=192850"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}