{"id":192886,"date":"2026-08-16T06:09:07","date_gmt":"2026-08-16T06:09:07","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/192886\/"},"modified":"2026-08-16T06:09:07","modified_gmt":"2026-08-16T06:09:07","slug":"direkcija-je-brez-soglasja-posegla-v-ledavo-ribe-se-bodo-skuhale","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/192886\/","title":{"rendered":"Direkcija je brez soglasja posegla v Ledavo: “Ribe se bodo skuhale”"},"content":{"rendered":"

Direkcija RS za vode je priznala napako. Dela na Ledavi so za\u010deli brez mnenja Zavoda za varstvo narave. Pojasnili so nam, zakaj.<\/p>\n

V nadaljevanju preberite:<\/p>\n

Direkcija je dela na reki Ledavi za\u010dela brez mnenja Zavoda za varstvo narave in jih po ugotovljeni napaki ustavila.
\nDirekcija je zaradi napake\u00a0uvedla notranji pregled.
\nEkologinja\u00a0Polona Pengal je\u00a0pojasnila mo\u017ene posledice posega ter predstavila naravi prijaznej\u0161e na\u010dine zagotavljanja poplavne varnosti.<\/p>\n

Vzdr\u017eevalna dela na reki Ledavi v Lendavi<\/a> so v za\u010detku avgusta spro\u017eila \u0161tevilne odzive lokalne javnosti. Ob\u010dani so na dru\u017ebenih omre\u017ejih opozarjali na obse\u017eno odstranjevanje obre\u017ene vegetacije in naplavin ter izra\u017eali bojazen, da je poseg prizadel vodni in obvodni habitat. Govorili so celo o “ekocidu”.<\/p>\n

Dela so za\u010deli, preden so pridobili mnenje Zavoda RS za varstvo narave: Pojasnili so nam, zakaj<\/p>\n

Direkcija Republike Slovenije za vode<\/a> je za portal Lendavainfo pojasnila, da je dela naro\u010dila zaradi zagotavljanja projektirane preto\u010dnosti vodotoka in izbolj\u0161anja poplavne varnosti. Poseg je bil predviden na pribli\u017eno 1600 metrov dolgem odseku, od vtoka iz Centralne \u010distilne naprave Lendava do mostu pri hotelu Lipa. Del odstranjenega zemeljskega materiala naj bi uporabili pri sanaciji visokovodnega nasipa na Muri v Benici, kjer po poplavah leta 2023 izvajajo tesnjenje in utrjevanje nasipa ter gradijo sanacijsko pot.<\/p>\n

Z direkcije so za Lendavainfo\u00a0priznali,\u00a0da pred za\u010detkom del niso pridobili mnenja Zavoda RS za varstvo narave, \u010deprav bi bilo to zaradi naravovarstvenega statusa obmo\u010dja potrebno. Za \u017durnal24<\/a> so zdaj dodatno pojasnili, da soglasja Zavoda RS za varstvo narave<\/a> niso pridobili “zaradi administrativne napake oziroma pomanjkljivosti v postopku preverjanja varovanih obmo\u010dij”.\u00a0<\/p>\n

\"Ledava<\/p>\n

Facebook\/Ob\u010dina Lendava<\/p>\n

Direkcijo RS za vode smo izrecno vpra\u0161ali, kolik\u0161en del predvidenega 1600-metrskega odseka je bil dejansko obdelan ter koliko naplavin in vegetacije so odstranili brez dovoljenja Zavoda RS za varstvo narave, a nam teh podatkov niso posredovali. Sporo\u010dili so nam le, da so bila “takoj po ugotovitvi napake dela nemudoma ustavljena”.
\nNotranji pregled \u0161e ni kon\u010dan<\/p>\n

“Direkcija RS za vode navedeni primer obravnava z vso resnostjo. Trenutno poteka notranji pregled vseh okoli\u0161\u010din in postopkov, s katerim \u017eelimo ugotoviti, na kateri stopnji postopka je pri\u0161lo do napake ter kateri dejavniki so k njej prispevali. Namen pregleda je ugotoviti dejansko stanje in po potrebi sprejeti dodatne organizacijske ter procesne ukrepe za izbolj\u0161anje nadzora in preverjanja skladnosti postopkov,” so nam sporo\u010dili iz direkcije.<\/p>\n

“Direkcija RS za vode bo v nadaljevanju ravnala v skladu z usmeritvami in ugotovitvami pristojnih institucij,” so \u0161e obljubili in dodali, da “Direkcija RS za vode ostaja zavezana zakonitemu, strokovnemu in odgovornemu izvajanju nalog urejanja voda ter sodelovanju z vsemi pristojnimi institucijami pri varovanju narave in vodnega okolja”.<\/p>\n

Naravovarstveno mnenje bi lahko poseg omejilo<\/p>\n

Za komentar o razmerah v Lendavi smo zaprosili ekologinjo Polono Pengal iz zavoda Revivo<\/a>. Za\u010detek del brez predhodno pridobljenega mnenja oziroma soglasja pristojne naravovarstvene institucije ocenjuje kot nesprejemljiv:\u00a0“To se mi zdi absolutno napa\u010dno. Mehanizmi bi morali biti postavljeni tako, da se tak poseg brez potrebnega preverjanja ne bi mogel za\u010deti.”<\/p>\n

“Ni pa to ni\u010d nepri\u010dakovanega. Direkcija je zelo samostojna oziroma se ne ozira prav veliko na druge institucije\u00a0ali pa druga mnenja pri svojem delu,” je bila Pengal neposredna.<\/p>\n

\"Polona<\/p>\n

Polona Pengal<\/p>\n

Osebni arhiv Polona Pengal<\/p>\n

Pengal meni, da bi predhodno sodelovanje Zavoda RS za varstvo narave lahko vplivalo na na\u010din izvedbe del. “Zavod za varstvo narave bi lahko dolo\u010dil smernice, ki bi dopu\u0161\u010dale dolo\u010deno, vendar bolj selektivno in manj invazivno odstranjevanje vegetacije. Predvsem bi bilo smiselno ohranjati velika stara drevesa, kjer je to mogo\u010de,” je dejala.<\/p>\n

“Obre\u017ena vegetacija je za reko\u00a0podobno pomembna kot ko\u017ea za \u010dloveka”<\/p>\n

\"Ledava<\/p>\n

Facebook\/Ob\u010dina Lendava<\/p>\n

Z Pengal smo govorili tudi o\u00a0mo\u017enih posledicah nedovoljenega odstranjevanja obre\u017ene vegetacije.\u00a0“Odstranjevanje obre\u017ene vegetacije je eden najbolj uni\u010dujo\u010dih posegov v vodotoke. Gosta obre\u017ena vegetacija \u0161\u010diti reko, podobno kot ko\u017ea \u0161\u010diti nas, prepre\u010duje, da bi smeti pri\u0161le do nje,” je pojasnila, da korenine\u00a0pre\u010distijo vodo, ki iz urbanih ali kmetijskih povr\u0161in pronica proti reki.<\/p>\n

Drevesa, grmovje in druge obre\u017ene rastline poleg tega\u00a0ustvarjajo senco in bla\u017eijo segrevanje vodotoka. Hkrati vplivajo na lokalno mikroklimo, upo\u010dasnjujejo povr\u0161inski odtok ter pomagajo zadr\u017eevati vodo v pokrajini.<\/p>\n

Pengal posebej opozarja tudi na vlogo korenin pri stabilnosti re\u010dnih bre\u017ein. Te povezujejo zemljino, zmanj\u0161ujejo erozijo in prepre\u010dujejo posedanje materiala v strugo. “V Sloveniji imamo primere,\u00a0ko v\u00a0bistvu cel hrib dr\u017ei gor eno drevo,” pravi.<\/p>\n

Obre\u017ena vegetacija je tudi \u017eivljenjski prostor \u0161tevilnih organizmov. “Drevesa, grmovje in zelnate rastline so \u017eivljenjski prostor za raznovrstne obvodne organizme, \u017eu\u017eelke, ptice in druge \u017eivali. Njihova odstranitev lahko pomeni neposredno izgubo habitata,” opozarja Pengal.<\/p>\n

\"Polona<\/p>\n

Polona Pengal<\/p>\n

Osebni arhiv Polona Pengal<\/p>\n

Vplivi na posamezne vrste so odvisni tudi od \u010dasa izvedbe del in zna\u010dilnosti obmo\u010dja. Pri pticah je pomembno, da posegi ne potekajo v \u010dasu gnezdenja, za ribe<\/a> in druge vodne organizme pa je lahko posebej neugodno izvajanje del med poletno su\u0161o in vro\u010dino, ko je v strugi manj vode, ta pa se hitreje segreva. “Ribe bo skurilo, skuhale se bodo,” je Pengal slikovito opozorila na nevarnost dodatnega segrevanja \u017ee tako plitve in tople vode zaradi odstranjevanja obre\u017ene vegetacije v \u010dasu, ko je Slovenija v prime\u017eu su\u0161e<\/a>.<\/p>\n

<\/p>\n

\"Brane<\/p>\n

<\/a><\/p>\n


\n Vreme
\n <\/a><\/p>\n


\n Slovenija
\n <\/a><\/p>\n

<\/p>\n

Brane Gregor\u010di\u010d stopil pred kamere in povedal, kaj nas \u010daka<\/p>\n

<\/a><\/p>\n

<\/p>\n

\"Ledava<\/p>\n

Facebook\/Ob\u010dina Lendava<\/p>\n

<\/a>Posledice nereguliranega odstranjevanja obre\u017ene vegetacije niso nujno vidne takoj, temve\u010d se lahko poka\u017eejo pozneje. Obseg tveganja je odvisen od sestave tal, naklona bre\u017eine, vodnega re\u017eima ter tega, kolik\u0161na in kak\u0161na vegetacija je bila odstranjena.<\/p>\n

“S sekanjem obre\u017ene vegetacije lahko erozijo pove\u010damo, posledi\u010dno pa se za\u010dnejo bre\u017eine posedati ali podirati. \u010ce to pozneje predstavlja nevarnost, so lahko potrebni novi tehni\u010dni posegi,” opozarja sogovornica.<\/p>\n

Zdaj sekajo, potem bodo spet sadili<\/p>\n

\u010ce se po strokovnem pregledu izka\u017ee, da je bil habitat prizadet, je eden od mo\u017enih za\u010detnih sanacijskih ukrepov vnovi\u010dna zasaditev avtohtone obre\u017ene vegetacije: “Omilitveni ukrep je lahko vnovi\u010dna zasaditev \u010dim ve\u010djih primernih dreves, vendar s tem ne moremo v celoti in takoj nadomestiti tistega, kar je bilo izgubljeno.”<\/p>\n

Mlada drevesa namre\u010d izgubljenih funkcij ne morejo nadomestiti takoj.\u00a0“\u010ce zasadimo mlado drevo, ima to bistveno manj\u0161o kro\u0161njo in manj razvit koreninski sistem kot staro drevo. Preden se dobro ukorenini, lahko mine pet ali deset let, preden bo opravljalo primerljivo funkcijo kot veliko staro drevo, pa lahko mine ve\u010d desetletij,” je opozorila Pengal.\u00a0<\/p>\n

Protipoplavna varnost?<\/p>\n

“Obstajajo druga\u010dni na\u010dini, ki lahko zagotavljajo enako ali bolj\u0161o poplavno varnost.\u00a0Korenine upo\u010dasnjujejo povr\u0161inski in globinski odtok vode v strugo\u00a0in s tem prepre\u010dujejo poplave oziroma zmanj\u0161ujejo koli\u010dino vode v strugi ob poplavah,” je Pengal pojasnila, da\u00a0vegetacija ni vedno \u0161kodljiva za poplavno varnost. Na bre\u017einah, poplavnih ravnicah in v \u0161ir\u0161em pore\u010dju lahko vegetacija pravzaprav prestreza padavine, izbolj\u0161uje pronicanje, upo\u010dasnjuje povr\u0161inski odtok in zadr\u017euje vodo. Tako lahko voda po\u010dasneje prispe v strugo, poplavni val pa je lahko ni\u017eji ali \u010dasovno zamaknjen.<\/p>\n

V ozkem oziroma reguliranem koritu pa po drugi strani gosta vegetacija, zarast, podrta drevesa in naplavine pove\u010dujejo upor vodnemu toku ter zmanj\u0161ujejo pretok. Ob isti koli\u010dini vode se lahko gladina lokalno dvigne, kar pove\u010da nevarnost prelivanja ob naseljih, mostovih ali drugi infrastrukturi. Skratka,\u00a0vegetacija\u00a0upo\u010dasni poplavni val, vendar lahko zaradi ve\u010djega upora lokalno povzro\u010di vi\u0161jo gladino.<\/p>\n

\"Polona<\/p>\n

Polona Pengal<\/p>\n

Osebni arhiv Polona Pengal<\/p>\n

Ali je smotrno odstraniti obre\u017eno vegetacijo ali ne\u00a0je po besedah Pengal tako “odvisno od specifi\u010dne situacije”.\u00a0Meni, da bi morali pred poplavami prednostno varovati naselja, ljudi in infrastrukturo, rekam<\/a> pa tam, kjer je to mogo\u010de, vrniti del poplavnega prostora.\u00a0“Jaz mislim, da lahko pustimo, da nekatere kmetijske povr\u0161ine poplavi,” pravi in pojasnjuje,\u00a0da to ne pomeni, da bi morali poplavam prepustiti vsa kmetijska zemlji\u0161\u010da, temve\u010d da je treba na manj ob\u010dutljivih obmo\u010djih omogo\u010diti naravno razlivanje in zadr\u017eevanje vode, kmetijsko prakso pa temu po mo\u017enosti prilagoditi. Tak\u0161en sistem bi lahko\u00a0dolgoro\u010dno bla\u017eil tudi posledice su\u0161, saj bi se voda dlje zadr\u017eevala v pokrajini in pronicala v podtalnico.<\/p>\n

Ob tem opozarja, da smo se z gradnjo naselij, infrastrukture in urejanjem kmetijskih zemlji\u0161\u010d preve\u010d pribli\u017eali vodotokom ter rekam odvzeli velik del prostora, kamor so se neko\u010d lahko naravno razlivale: “Preve\u010d prostora smo jim vzeli, zato nas je za\u010delo poplavljati.\u00a0Dokler se ljudje nismo naselili preblizu vodotokov, smo bili varni in poplave niso imele \u0161kodljivih posledic za \u010dloveka.”<\/p>\n

“\u010ce damo rekam malo ve\u010d prostora, bomo imeli manj stro\u0161kov. \u010ce jih bomo prepustili naravnim procesom, bo tudi veliko bolj\u0161a mikroklima,” pravi.<\/p>\n

Odstranjevanje vegetacije: Kaj pravi zakon?<\/p>\n

Prvi odstavek 5. \u010dlena Zakona o vodah<\/a>\u00a0dolo\u010da, da\u00a0je treba priobalni prostor in obvodne ekosisteme varovati. Posegi se ne smejo izvajati brez upo\u0161tevanja njihovega vpliva na stanje voda, naravne procese in varovana obmo\u010dja: “Rabo in druge posege v vode, vodna in priobalna zemlji\u0161\u010da (…)\u00a0je treba programirati, na\u010drtovati in izvajati tako, da se ne poslab\u0161uje stanja voda, (…)\u00a0ohranjanje naravnih procesov, naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov ter varstvo naravnih vrednot in obmo\u010dij, varovanih po predpisih o ohranjanju narave.”<\/p>\n

Podobno dolo\u010da drugi odstavek\u00a080. \u010dlena: “Posegi zaradi urejanja voda morajo biti na\u010drtovani in izvedeni tako, da bistveno ne poslab\u0161ajo lastnosti vodnega re\u017eima in bistveno ne poru\u0161ijo naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov.”<\/p>\n

\"Ledava<\/p>\n

Facebook\/Ob\u010dina Lendava<\/p>\n

A to nikakor ne pomeni, da zakon dolo\u010da,\u00a0da se obre\u017ene vegetacije nikoli ne sme sekati oziroma odstranjevati. Odstranjevanje prekomerne zarasti je pravzaprav celo zakonsko dolo\u010dena vzdr\u017eevalna naloga.\u00a0V 98. \u010dlenu so med naloge obvezne dr\u017eavne gospodarske javne slu\u017ebe uvr\u0161\u010deni\u00a0“skrb za preto\u010dnost struge teko\u010dih voda in odstranjevanje prekomerno odlo\u017eenih naplavin”.\u00a0Tudi 100. \u010dlen\u00a0dolo\u010da, da mora lastnik oziroma posestnik ob vodah drugega reda zagotavljati “ko\u0161njo in odstranjevanje prekomerne zarasti na bregovih”.<\/p>\n

nika.vajnhandl@styria-media.si<\/a><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Direkcija RS za vode je priznala napako. Dela na Ledavi so za\u010deli brez mnenja Zavoda za varstvo narave.…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":192887,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[6],"tags":[16571,10464,48183,1006,48187,15627,1590,46014,59,61,11449,62,37,58,60,38,1146,15004,11790,48185,48186,48184,3794],"class_list":["post-192886","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-slovenija","tag-direkcija-rs-za-vode","tag-ekologija","tag-ledava","tag-lendava","tag-naravovarstveno-zasciteno-obmocje","tag-rastline","tag-reka","tag-reke","tag-republic-of-slovenia","tag-republika-slovenija","tag-ribe","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-susa","tag-vegetacija","tag-vzdrzevalna-dela","tag-zakon-o-vodah","tag-zavod-revivo","tag-zavod-rs-za-varstvo-narave","tag-zivali"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/117103700596167874","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/192886","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=192886"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/192886\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/192887"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=192886"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=192886"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=192886"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}