{"id":193023,"date":"2026-08-16T08:34:12","date_gmt":"2026-08-16T08:34:12","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/193023\/"},"modified":"2026-08-16T08:34:12","modified_gmt":"2026-08-16T08:34:12","slug":"ekolog-dr-toman-ostro-drzava-zmotno-misli-da-imamo-v-sloveniji-veliko-vode","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/193023\/","title":{"rendered":"Ekolog dr. Toman ostro: dr\u017eava zmotno misli, da imamo v Sloveniji veliko vode"},"content":{"rendered":"

\"Mihael<\/p>\n

Dr. Mihael Jo\u017eef Toman: \u00bbPovr\u0161inske in podzemne vode so neposredno povezane. Kakovost in temperatura povr\u0161inskih voda vplivata tudi na podtalnico.\u00ab \/ Foto: Klemen Razinger<\/p>\n

Ekolog dr. Toman ostro: dr\u017eava zmotno misli, da imamo v Sloveniji veliko vode<\/p>\n

Povr\u0161inske reke se pregrevajo in gladina upada, tudi podtalnice, dr\u017eava se lahko znajde v vodni krizi.<\/p>\n

\n 16. 08. 2026, 08.41\n <\/p>\n

Katja Petrovec<\/p>\n

Mihael Jo\u017eef Toman je biolog in ekolog, mednarodno priznani strokovnjak za vode, podpredsednik Slovenskega dru\u0161tva za za\u0161\u010dito voda, upokojeni redni profesor na Biotehni\u0161ki fakulteti Univerze v Ljubljani. Vodam in njenim ekosistemom je posvetil svoje \u017eivljenje. Kot opozarja, leto\u0161nja su\u0161a razkriva predvsem na\u0161 odnos, ki ga imamo do voda, in ta je po njegovem mnenju eden najslab\u0161ih v Evropi.<\/p>\n

<\/p>\n

\"Slovenija,<\/p>\n

POGLOBLJENO<\/p>\n

Nova podnebna realnost v Sloveniji: bomo zaradi vro\u010dine poleti ostali brez pitne vode?<\/p>\n

<\/a><\/p>\n

Kak\u0161ni ob\u010dutki vas pre\u017eemajo ob slikah tako nizkih vodostajev rek?<\/p>\n

\u00bbPodobne situacije so se \u017ee dogajale. Spominjam se \u017ee zelo nizkih vodostajev, predvsem Save v spodnjem toku, kjer so se blizu nuklearne elektrarne pokazale izjemno velike skale. \u017divljenje se ob su\u0161ah v vodotokih temu primerno spremeni, zato je izjemnega pomena, da rek ne obremenjujemo s kamnitimi \u0161karpami in bre\u017einami, v katerih ni rastlinja, da jih pretirano ne pregrajujemo, ker na tak na\u010din ustvarjamo tolmune, v katerih se voda v tako ekstremnih temperaturnih razmerah pregreva in velik del vodnih organizmov odmre. Predvsem salmonidne vrste, torej postrvi, ki ne prena\u0161ajo tako visokih temperatur. Ko se voda pregreva, se tudi koncentracija kisika zmanj\u0161uje. Toda \u017eivljenje v re\u010dnih sistemih se dogaja predvsem v usedlinah in med prodi\u0161\u010di, ekosistem se po tako ekstremnih razmerah obnovi in revitalizacija je lahko hitra, ni pa mogo\u010da, \u010de imamo utrjene bre\u017eine in re\u010dne struge zabetonirane.\u00ab<\/p>\n

\u00bbPogosto politika govori o tem, da je Slovenija bogata z vodami, toda najbogatej\u0161i ljudje velikokrat pristanejo v popolni rev\u0161\u010dini in enako se lahko zgodi z dr\u017eavo, ki misli, da ima velike zaloge vode.\u00ab<\/p>\n

Je v Sloveniji preve\u010d rek ujetih s kamnitimi \u0161karpami? Bi lahko z bolj naravnim urejanjem zmanj\u0161ali posledice su\u0161?<\/p>\n

\u00bbVedno je izvedljivo, a veliko smo zamudili. Ko sem \u0161e predaval na Univerzi v K\u00f6benhavnu, smo se veliko ukvarjali z revitalizacijo in renaturacijo rek. To je bilo v 80. letih prej\u0161njega stoletja, zdaj pa smo leta 2026. Evropske dr\u017eave so za\u010dele spoznavati re\u010dne sisteme veliko pred nami, mi pa smo ob re\u010dnih sistemih gradili naselja in zdaj imamo primer Savinjske doline, ki je najbolj pozidan re\u010dni ekosistem in je velik del hi\u0161 zrasel na priobalnem obmo\u010dju ali dobesedno v vodnem prostoru. V takih primerih sta revitalizacija in renaturacija izjemno te\u017eavni. Pri nas je \u017ee kar neka mantra, da je treba dati vodi prostor, a smo re\u010dne doline prete\u017eno poselili. Kjer bi to \u0161e bilo mogo\u010de, se prepogosto odlo\u010dimo za beton in kamen, saj je to za gradbenike najla\u017eje in zelo donosno. Na ministrstvih in ob\u010dinah, kjer so oddelki za okolje, pa je premalo strokovnega znanja in poslu\u0161anja strokovnjakov razli\u010dnih ved.\u00ab<\/p>\n

<\/p>\n

\"Eno<\/p>\n

Pri besedi<\/p>\n

Vlak je \u017ee zdavnaj odpeljal: edino, kar nam \u0161e preostane, je prilagajanje<\/p>\n

<\/a><\/p>\n

V Sloveniji upada tudi podtalna voda, kako so povr\u0161inske in podtalne vode povezane?<\/p>\n

\u00bbPovr\u0161inske in podzemne vode so neposredno povezane. Kakovost in temperatura povr\u0161inskih voda vplivata tudi na podtalnico. Ponekod je je \u017ee danes manj, zato bo priprava pitne vode vse dra\u017eja. Mi imamo zelo poceni vodo, da ne re\u010dem vodo, ki je zastonj, tudi zato nanjo gledano kot na nekaj, \u010desar ne more zmanjkati. Pogosto politika govori o tem, da je Slovenija bogata z vodami, toda najbogatej\u0161i ljudje velikokrat pristanejo v popolni rev\u0161\u010dini in enako se lahko zgodi z dr\u017eavo, ki misli, da ima velike zaloge vode. Hitro lahko nastanejo resne vodne krize. Zato so dovoljenja za \u010drpanje vode nujna in ne zato, ker bi dr\u017eava nagajala ljudem. Toda \u0161e enkrat, ve\u010dina ljudi je do okolja skrajno neozave\u0161\u010dena, saj niti \u0161olski sistem okolju ne posve\u010da prakti\u010dno nobene ure.\u00ab<\/p>\n

\"Slovenija,<\/p>\n

Posu\u0161eno koruzno polje v Gori\u010danah. Podobne razmere so tudi drugod. \/ Foto: Bobo<\/p>\n

Ukrepi, kot so omejitev uporabe pitne vode, so kratkoro\u010dni. Kaj bo treba narediti na dolgi rok?<\/p>\n

\u00bb\u0160tevilne evropske dr\u017eave imajo trajne ukrepe, kot so prepoved pranja avtomobilov doma, prepoved izpiranja dvori\u0161\u010d in cest s pitno vodo ter uporabo pre\u010di\u0161\u010dene odpadne vode za zalivanje in \u010di\u0161\u010denje javnih povr\u0161in. Pranje avtomobilov doma je sploh problemati\u010dno, ne le zaradi porabe pitne vode, ampak ker sperete v podzemne in povr\u0161inske vode celo vrsto nevarnih snovi, od cinka, ostankov olj, nafte do drugih delcev. Iz pralnice pa te snovi izte\u010dejo na \u010distilne naprave. Na Obali marsikje ceste in plo\u010dnike \u017ee izpirajo z o\u010di\u0161\u010denimi vodami, toda v ve\u010dini ob\u010din \u0161e vedno s pitno vodo. Velike rezerve so pri splakovanju strani\u0161\u010d, kjer nismo naredili ni\u010d in s pitno vodo spiramo strani\u0161\u010da. Nova stanovanjska gradnja bi morala absolutno loviti del de\u017eevnice za namene sanitarne vode.\u00ab<\/p>\n

\"su\u0161a<\/p>\n

Lanska slika su\u0161nih razmer. Tak\u0161ni zemljevidi so postali poletna stalnica \/ Foto: Arso\/dokumentacija.<\/p>\n

Skrbi nas pomanjkanje elektrike, toda obenem vidimo, kako mo\u010dno je pridobivanje elektri\u010dne energije povezano z vodo.<\/p>\n

\u00bbNuklearke so ob rekah in morjih, ker potrebujejo vodo za hlajenje. Sava je na meji koli\u010din, ki so potrebne za to, zato se tudi do tretjine proizvedene elektri\u010dne energije porabi za hlajenje v hladilnih stolpih. Ob takih vro\u010dinskih valovih bo poraba elektri\u010dne energije iz nuklearke velika \u017ee za lastno ohlajanje. Imamo zakonodajo, za koliko se lahko voda, ki pride iz nuklearke nazaj v reko, pregreje (tri stopinje), a to dose\u010di pri tako nizkih pretokih je izjemno te\u017eko. Problem proizvodnje elektri\u010dne energije in poraba elektri\u010dne energije bosta v prihodnje absolutno velika, zato je razmi\u0161ljanje o tako imenovani elektrifikaciji po mojem mnenju napa\u010dno. To je sprto z zelenim prehodom, kajti potrebovali bomo velike koli\u010dine elektrike, ne vemo pa, od kod. Son\u010dna energija ni primerna povsod, nukleark ni mogo\u010de povsod graditi, hidroelektrarne se bodo po\u010dasi izpele. Mo\u010dno se je spremenil na\u0161 na\u010din \u017eivljenja in elektrike potrebujemo bistveno ve\u010d kot neko\u010d, ni\u010d pa ne govorimo o zmanj\u0161evanju njene porabe.\u00ab\u00a0<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Dr. Mihael Jo\u017eef Toman: \u00bbPovr\u0161inske in podzemne vode so neposredno povezane. Kakovost in temperatura povr\u0161inskih voda vplivata tudi…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":193024,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[6],"tags":[10464,461,30029,48204,59,61,62,37,58,60,38,1146,2443,9672,16344,15002],"class_list":["post-193023","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-slovenija","tag-ekologija","tag-elektricna-energija","tag-podtalnica","tag-recni-ekosistemi","tag-republic-of-slovenia","tag-republika-slovenija","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-susa","tag-trajnostni-razvoj","tag-varstvo-okolja","tag-vode","tag-vodna-kriza"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/117104270826741372","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/193023","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=193023"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/193023\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/193024"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=193023"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=193023"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=193023"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}