{"id":193601,"date":"2026-08-16T21:45:13","date_gmt":"2026-08-16T21:45:13","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/193601\/"},"modified":"2026-08-16T21:45:13","modified_gmt":"2026-08-16T21:45:13","slug":"senzacija-v-rimu-arheologi-pod-parkom-odkrili-prvo-gasilsko-postajo-v-zgodovini","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/193601\/","title":{"rendered":"Senzacija v Rimu: arheologi pod parkom odkrili prvo gasilsko postajo v zgodovini"},"content":{"rendered":"

<\/p>\n

<\/p>\n

\"Odkrite<\/p>\n

Odkrite podrobnosti so arheologe navdu\u0161ile. \/ Foto: Profimedia<\/p>\n

Senzacija v Rimu: arheologi pod parkom odkrili prvo gasilsko postajo v zgodovini<\/p>\n

Rutinska obnova zidu v Rimu je vodila do izjemnega arheolo\u0161kega odkritja. Odkopani mozaiki in freske morda pripadajo elitnemu \u0161tabu Avgustovih gasilcev iz 2. stoletja, ki so mesto varovali pred uni\u010dujo\u010dimi po\u017eari.<\/p>\n

Arheologi v italijanski prestolnici so med rutinskimi gradbenimi deli pod znanim parkom Villa Celimontana odkrili impresivne ostanke kompleksa iz 2. stoletja na\u0161ega \u0161tetja. Najdba, ki jo je v za\u010detku avgusta uradno predstavilo italijansko ministrstvo za kulturo, je razvnela strokovne razprave. Spra\u0161ujejo se, ali gre za razko\u0161no rezidenco rimskega patricija ali za obse\u017een sede\u017e prvih organiziranih gasilcev v zgodovini.<\/p>\n

<\/p>\n

\"The<\/p>\n

rim<\/p>\n

(FOTO) Su\u0161a razkrila ostanke anti\u010dnega mostu cesarja Nerona<\/p>\n

<\/a><\/p>\n

Odkritje se je zgodilo povsem naklju\u010dno med sanacijo podpornega zidu na hribu Celij, le nekaj sto metrov od slavnega Koloseja. Projekt, vreden pribli\u017eno dva milijona evrov in financiran iz italijanskega nacionalnega na\u010drta za okrevanje, se je ob trku z anti\u010dnimi zidovi hitro prelevil v re\u0161evalno arheolo\u0161ko izkopavanje pod okriljem posebne nadzorni\u0161ke slu\u017ebe za Rim.<\/p>\n

Morski mozaiki pod tonami zemlje<\/p>\n

Strokovnjaki so do zdaj identificirali osem prostorov. Pet so jih \u017ee v celoti o\u010distili ve\u010dmetrskih nanosov zemlje in ru\u0161evin, trije pa so odkopani delno. Izkopanine ponujajo presenetljiv vpogled v anti\u010dno arhitekturo in notranjo opremo. V najve\u010dji sobi so odkrili izjemno ohranjen talni mozaik z geometrijskimi vzorci in izrazitim morskim motivom. Ta upodablja delfina, ribo, jastoga in rakovico, zbrane okoli velikega vr\u010da, ki so ga Rimljani tradicionalno uporabljali za me\u0161anje vina in vode.<\/p>\n

Stavba na hribu Celij je bila opu\u0161\u010dena nekje med 5. in 6. stoletjem. Kasneje, v 16. stoletju, so v njene zidove zarezali temelji vile Mattei, nadaljnja zasipanja v 18. in 19. stoletju pa so anti\u010dni kompleks nepredu\u0161no zape\u010datila in ga ohranila do danes.<\/p>\n

Pod tem tlakom se skriva \u0161e starej\u0161a faza tal, pripisana obdobju rodbine Antoninov, okra\u0161ena s \u010drno-belimi cvetli\u010dnimi detajli. Med ru\u0161evinami so izkopali tudi padle kose obokanega stropa s freskami v rde\u010dih in modrih tonih, uokvirjenimi z belimi \u0161tukaturnimi ornamenti, ter \u0161tevilne plo\u0161\u010de iz barvnega in belega marmorja, kar pri\u010da o nekdanjem presti\u017eu stavbe. Nadaljnja izkopavanja sta za zdaj zaustavili\u00a0omejen prora\u010dun in korenine za\u0161\u010ditenih cipres na obmo\u010dju vile Mattei.<\/p>\n

Elitna domus ali \u0161tab<\/p>\n

Bogato okrasje in uporaba dragega marmorja na prvi pogled ka\u017eeta na presti\u017eno zasebno domovanje, kakr\u0161nih na tem hribu ni manjkalo. Vendar pa lokacija in specifi\u010dni detajli mo\u010dno podpirajo drugo hipotezo. Kompleks namre\u010d stoji v neposredni bli\u017eini domnevnega sede\u017ea V. kohorte vigilov, elitne enote, zadol\u017eene za ga\u0161enje po\u017earov in no\u010dno patruljiranje.<\/p>\n

\u017de leta 1820 so na istem obmo\u010dju na\u0161li podstavke kipov s poimenskimi seznami pripadnikov te kohorte, odkrili pa so tudi modularne prostore, ki spominjajo na klasi\u010dne voja\u0161ke spalnice. Znanstvenike \u0161e posebej navdu\u0161uje motiv kraterja na mozaiku, saj je skoraj identi\u010den dekoraciji v skupnih prostorih potrjene gasilske voja\u0161nice v starorimskem pristani\u0161kem mestu Ostia. Poleg tega je neposredno mimo stavbe tekel akvadukt, ki je napajal veliko cisterno. Ta bi bila klju\u010dnega pomena za hitro polnjenje sodov v primeru intervencije.<\/p>\n

\"Zdaj<\/p>\n

Zdaj se bodo lotili analize podrobnosti, da dobijo klju\u010dne odgovore. \/ Foto: Profimedia<\/p>\n

Simona Morretta, znanstvena vodja izkopavanj, kljub obetavnim znakom opozarja na previdnost. Poudarja, da se najzahtevnej\u0161a faza, ki vklju\u010duje poglobljeno analizo struktur, materialov in \u0161ir\u0161ega konteksta, \u0161ele za\u010denja. \u010ce se voja\u0161ka hipoteza potrdi, bo to korenito spremenilo razumevanje urbanizma cesarskega Rima. Znanstveniki zdaj dopu\u0161\u010dajo mo\u017enost, da je bila voja\u0161nica precej ve\u010dja, kot se je domnevalo doslej, in da je poleg bivalnih prostorov vklju\u010devala tudi servisne objekte ter cesarsko sveti\u0161\u010de.<\/p>\n

Zgodovinski varuhi no\u010di<\/p>\n

V anti\u010dnem Rimu, zgrajenem prete\u017eno iz lesa in opeke, so bili po\u017eari stalna gro\u017enja milijonskemu prebivalstvu. Da bi mesto za\u0161\u010ditil, je cesar Avgust ustanovil specializiran korpus vigilov. Ti niso bili klasi\u010dni vojaki. Razdeljeni v sedem kohort so pono\u010di stra\u017eili ulice, se borili z ognjenimi zublji in imeli pooblastila za prijetje prestopnikov. Epigrafski spomeniki dokazujejo prisotnost njihove voja\u0161nice v tem sektorju \u017ee od leta 111 na\u0161ega \u0161tetja.<\/p>\n

Stavba na hribu Celij je bila opu\u0161\u010dena nekje med 5. in 6. stoletjem. Kasneje, v 16. stoletju, so v njene zidove zarezali temelji vile Mattei, nadaljnja zasipanja v 18. in 19. stoletju pa so anti\u010dni kompleks nepredu\u0161no zape\u010datila in ga ohranila do danes.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Odkrite podrobnosti so arheologe navdu\u0161ile. \/ Foto: Profimedia Senzacija v Rimu: arheologi pod parkom odkrili prvo gasilsko postajo…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":193602,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[8],"tags":[3621,48358,2769,48359,48357,7554,48356,37,38,64,48355,63,1130,48354],"class_list":["post-193601","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-svet","tag-arheologija","tag-mozaiki","tag-rim","tag-rimska-arhitektura","tag-rimski-gasilci","tag-rimski-imperij","tag-rimski-patriciji","tag-slovene","tag-slovenscina","tag-svet","tag-villa-celimontana","tag-world","tag-zgodovina","tag-zgodovinska-odkritja"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/117107381267626626","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/193601","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=193601"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/193601\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/193602"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=193601"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=193601"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=193601"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}