{"id":193669,"date":"2026-08-16T23:37:18","date_gmt":"2026-08-16T23:37:18","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/193669\/"},"modified":"2026-08-16T23:37:18","modified_gmt":"2026-08-16T23:37:18","slug":"kri-pozari-in-zelisca-dramaticna-preteklost-najstarejsega-samostana-pri-nas","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/193669\/","title":{"rendered":"Kri, po\u017eari in zeli\u0161\u010da: dramati\u010dna preteklost najstarej\u0161ega samostana pri nas"},"content":{"rendered":"

\"reporta\u017ea<\/p>\n

Sti\u010dna \u0161e vedno \u017eivi in ponuja mirno okolje za razmislek in molitev. \/ Foto: Matej Pov\u0161e\/dokumentacija<\/p>\n

Kri, po\u017eari in zeli\u0161\u010da: dramati\u010dna preteklost najstarej\u0161ega samostana pri nas<\/p>\n

Zgodovina Cistercijanske opatije Sti\u010dna ni \u0161e ena pripoved o molitvi, temve\u010d napeta zgodba o bitki z divjino, pre\u017eivetju uni\u010dujo\u010dih napadov in neomajni volji menihov.<\/p>\n

Meglice, ki se obi\u010dajno ob jesenskih jutrih dvigajo nad mehko dolenjsko pokrajino, skrivajo ve\u010d kot tiso\u010dletje staro skrivnost. Tam, v objemu ti\u0161ine, \u017ee od 12. stoletja stoji Cistercijanska opatija Sti\u010dna. Toda naj vas njen dana\u0161nji spokojni videz ne zavede. Zgodovina najstarej\u0161ega \u0161e delujo\u010dega samostana na Slovenskem ni samo zgodba o molitvi in kontemplaciji. Kje pa! To je razburljivi zgodovinski roman o pre\u017eivetju, uni\u010dujo\u010dih po\u017earih, krvavih vpadih in birokratskih prevratih.<\/p>\n

<\/p>\n

\"\ufeffEna<\/p>\n

Rekreacija<\/p>\n

Pot cistercijanov<\/p>\n

<\/a><\/p>\n

Pod \u010drto pa je to zgodba o tem, kako so \u00bbbeli menihi\u00ab ukrotili divjino in kljubovali apokalipsam razli\u010dnih \u010dasov.<\/p>\n

Bitka z divjino (leto 1132)<\/p>\n

Preselimo se skozi \u010das. V za\u010detku 12. stoletja je bila Dolenjska neprehodna divjina. Ko so na povabilo oglejskega patriarha Peregrina I. sem prispeli prvi cistercijani iz avstrijskega Reina, niso pri\u0161li na pripravljeno posestvo, temve\u010d v gozdno temo. Leto 1132 velja za uradni za\u010detek, ko so ti mo\u017eje za\u010deli izsekavati civilizacijo iz neusmiljene narave.<\/p>\n

Njihovo oro\u017eje ni bil me\u010d, temve\u010d geslo Ora et labora (Moli in delaj). V znoju so gradili mogo\u010dno baziliko in samostanska poslopja, v hladnem in slabo osvetljenem skriptoriju pa nato z otrplimi prsti ustvarjali neprecenljiva dela. Prav tu je kasneje, leta 1428, nastal Sti\u0161ki rokopis \u2013 eden najpomembnej\u0161ih in najzgodnej\u0161ih spomenikov slovenskega jezika. \u010crnilo na pergamentu je bilo njihov prispevek k ve\u010dnosti, medtem ko je zunaj divjal krut srednji vek.<\/p>\n

Apokalipsa (15. in 16. stoletje)<\/p>\n

Mir pa je bil, kot si lahko predstavljamo, krhek. V 15. stoletju se je nad Evropo zgrnila senca Osmanskega imperija in Sti\u010dna se je zna\u0161la na poti ru\u0161ilne sile. Zvonovi, ki so stoletja klicali k molitvi, so zdaj oznanjali smrt.<\/p>\n

\"Arhivska<\/p>\n

Arhivska slika Sti\u010dne \/ Foto: https:\/\/www.mks-sticna.si\/<\/p>\n

Samostan je do\u017eivel najhuj\u0161e ure. Tur\u0161ka konjenica je prebila obrambo, samostan izropala in ga predala uni\u010dujo\u010dim plamenom.<\/p>\n

Menihi so bili prisiljeni molitvenike zamenjati za orodje vojne. Da bi pre\u017eiveli, so okoli samostana zgradili mogo\u010dno obzidje in obrambne stolpe. Samostan se je iz duhovnega sredi\u0161\u010da prelevil v voja\u0161ko trdnjavo, ob kateri so se lomili zobje osvajalcev.<\/p>\n

Kri je oskrunila posve\u010dena tla, toda Sti\u010dna ni padla. Kot feniks se je vedno znova dvignila iz pepela, \u0161e mo\u010dnej\u0161a in arhitekturno bogatej\u0161a.<\/p>\n

Udarec s peresom (1784)<\/p>\n

Kar ni uspelo tur\u0161kim voj\u0161\u010dakom in ognjenim zubljem, je v 18. stoletju uspelo enemu samemu podpisu. Razsvetljenski cesar Jo\u017eef II. je spro\u017eil val radikalnih reform. Zanj so bili kontemplativni redovi nekoristni za dr\u017eavo.<\/p>\n

\"duhovnik,<\/p>\n

Duhovnik med branjem v Sti\u010dni. Slika je arhivska. \/ Foto: Jaka Adami\u010d\/dokumentacija<\/p>\n

Leto 1784 je prineslo \u0161ok. Cesar je samostan uradno razpustil.<\/p>\n

Izgon je bil hiter in neusmiljen. Menihi so morali zapustiti dom, neprecenljiva knji\u017enica, ki so jo gradili stoletja, je bila razkropljena, umetnine ukradene ali prodane, poslopja pa prepu\u0161\u010dena propadanju in posvetni rabi. Na stoletnih hodnikih, kjer je neko\u010d odzvanjal gregorijanski koral, je zavladala turobna, mrtva\u0161ka ti\u0161ina. Zdelo se je, da je zgodovine cistercijanov na Dolenjskem nepreklicno konec.<\/p>\n

Vrnitev v ti\u0161ino (od leta 1898 do danes)<\/p>\n

Toda zgodba Sti\u010dne je zgodba o kljubovanju. Ve\u010d kot sto let je samostan spal, dokler niso leta 1898 iz avstrijskega Mehreraua prispeli novi cistercijani in v opustele zidove ponovno vdihnili \u017eivljenje.<\/p>\n

Pre\u017eiveli so viharje 20. stoletja. Med drugo svetovno vojno je samostan ponujal zato\u010di\u0161\u010de, pre\u017eivel nacionalizacijo po vojni in se prilagodil modernemu svetu. Danes je duhovno, kulturno in gospodarsko sredi\u0161\u010de. Med njegovimi zidovi je deloval legendarni pater Simon A\u0161i\u010d, ki je iz starodavnega samostanskega znanja ustvaril zeli\u0161\u010darski vir zdravja, s \u010dimer je Sti\u010dna ponovno postala sinonim za zdravljenje. Tako du\u0161e kot telesa.<\/p>\n

\"Letno<\/p>\n

Danes sprejema goste. Tam je tudi Muzej kr\u0161\u010danstva na Slovenskem\u00a0\/ Foto: dokumentacija<\/p>\n

Ko danes, ko samostan praznuje 890 let, stopite skozi njegova mogo\u010dna vrata, v resnici ne stopite v katero koli stavbo. Stopite na boji\u0161\u010de \u010dasa. Zidovi, debeli ve\u010d metrov, nosijo brazgotine po\u017earov, oboki hranijo odmeve obupanih molitev, v ti\u0161ini kri\u017enega hodnika pa je \u0161e vedno mogo\u010de za\u010dutiti neupogljivo voljo mo\u017e, ki so verjeli, da lahko iz teme ustvarijo lu\u010d.\u00a0<\/p>\n

Cistercijanska opatija Sti\u010dna, najstarej\u0161i \u0161e delujo\u010di samostan v Sloveniji, letos zaznamuje svojo 890-letnico. Ob tej prilo\u017enosti bo danes v samostanu potekala slovesnost, ki so jo za\u010deli z ma\u0161o v sti\u0161ki baziliki, v nadaljevanju pa regijsko tekmovanje v oranju in dru\u017eenje, je na spletni strani sporo\u010dila Ob\u010dina Ivan\u010dna Gorica.<\/p>\n

Cistercijanska opatija Sti\u010dna je najstarej\u0161i samostan v Sloveniji in edina opatija, ki \u0161e deluje. V sklopu samostana je Bazilika \u017ealostne Matere bo\u017eje, ki slu\u017ei tudi kot \u017eupnijska cerkev, pi\u0161e na spletni strani samostana.<\/p>\n

Za\u010detki\u00a0 sicer segajo v leto 1132, ko je samostan kmalu po ustanovitvi postal pomembno versko, kulturno in gospodarsko sredi\u0161\u010de tedanje Kranjske. Bogata samostanska knji\u017enica je do jo\u017eefinskih reform varovala iluminirane rokopise v latin\u0161\u010dini iz 12. in 13. stoletja, ki so nastali v sti\u0161kem skriptoriju. Poleg tega je v samostanu leta 1428 nastal Sti\u0161ki rokopis, eden prvih zapisov v slovenskem jeziku.<\/p>\n

Skozi stoletja je samostan spreminjal svojo arhitekturno podobo, vse do danes pa se je ohranilo najstarej\u0161e jedro samostana, ki ga tvorita znameniti kri\u017eni hodnik in redovna cerkev. V \u010dasu reform Jo\u017eefa II. leta 1784 je bil samostan razpu\u0161\u010den, ponovno so ga obudili cistercijani leta 1898. Od takrat samostan deluje nemoteno.<\/p>\n

Znotraj samostana deluje tudi Muzeja kr\u0161\u010danstva na Slovenskem, samostansko skupnost pa danes sestavlja 13 menihov iz vseh slovenskih \u0161kofij. Poleg romarjev in drugih obiskovalcev se za samostanskimi zidovi skozi vse leto zbirajo tudi skupine vernikov. (sta)<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Sti\u010dna \u0161e vedno \u017eivi in ponuja mirno okolje za razmislek in molitev. \/ Foto: Matej Pov\u0161e\/dokumentacija Kri, po\u017eari…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":193670,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[6],"tags":[48366,907,48368,1252,59,61,48367,62,48370,37,58,60,38,35677,45140,48369,1130],"class_list":["post-193669","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-slovenija","tag-cistercijanska-opatija-sticna","tag-duhovnost","tag-jozef-ii","tag-kulturna-dediscina","tag-republic-of-slovenia","tag-republika-slovenija","tag-samostani-v-sloveniji","tag-si","tag-simon-asic","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-srednji-vek","tag-turski-vpadi","tag-zeliscarstvo","tag-zgodovina"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/117107821822875175","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/193669","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=193669"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/193669\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/193670"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=193669"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=193669"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=193669"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}