Nem\u010dija po ve\u010d letih gospodarske stagnacije znova odpira vpra\u0161anje, ki je bilo desetletja politi\u010dni tabu: ali bi morale biti trgovine pogosteje odprte tudi ob nedeljah. Vlada kanclerja Friedricha Merza je \u017ee napovedala prve spremembe pravil za delo ob nedeljah, trgovci pa zahtevajo bistveno \u0161ir\u0161o liberalizacijo. Ovira ni le odpor sindikatov in cerkve, nedeljski po\u010ditek ima v Nem\u010diji tudi ustavno za\u0161\u010dito.<\/p>\n
Nem\u0161ka vlada i\u0161\u010de na\u010dine, kako spodbuditi gospodarsko aktivnost in zasebno potro\u0161njo. Med idejami se je zna\u0161lo tudi rahljanje enega najbolj trdo\u017eivih pravil nem\u0161kega vsakdana \u2013 omejevanja nedeljskega dela in odpiranja trgovin.<\/p>\n
\u010casnik Wall Street Journal (WSJ) je julija poro\u010dal, da gospodarski pritiski po letih stagnacije krepijo zahteve po odpravi oziroma omilitvi omejitev nedeljskega nakupovanja. Nem\u010dija ima pri tem precej stro\u017eja od \u0161tevilnih drugih evropskih dr\u017eav. Ve\u010dina obi\u010dajnih trgovin je ob nedeljah zaprta. Izjeme veljajo le za dolo\u010dene dejavnosti in prodajalne na prometnih vozli\u0161\u010dih ter za posamezne, posebej dovoljene prodajne nedelje.<\/p>\n
Kako resno se pravila izvajajo, WSJ ponazarja s primerom 23-letnega berlinskega trgovca Bedrana G\u00fcnesa. Po njegovih navedbah so mu oblasti zaradi nedeljske prodaje \u017eivil, ki niso sodila med dovoljene izdelke, nalo\u017eile 2.500 evrov kazni. G\u00fcnes je za \u010dasnik povedal, da ob nedeljah ustvari pribli\u017eno 40 odstotkov svojega prometa.<\/p>\n
Vlada za\u010denja pri pekarnah in knji\u017enicah<\/p>\n
Merzeva vlada za zdaj ni predlagala splo\u0161ne odprave prepovedi nedeljskega odpiranja vseh trgovin. Vladni koalicijski odbor je v za\u010detku julija v programu za gospodarsko rast in zaposlovanje dolo\u010dil, da bodo s 1. januarjem 2027 za\u010dela veljati ohlapnej\u0161a pravila za nedeljsko delo v pekarnah, sla\u0161\u010di\u010darnah in knji\u017enicah.<\/p>\n
Po predlogu zveznega ministrstva za delo bi lahko zaposleni v pekarnah in sla\u0161\u010di\u010darnah ob nedeljah delali do osem ur, medtem ko zdaj zanje praviloma velja posebna omejitev treh ur. V knji\u017enicah bi bila meja \u0161est ur. Nem\u0161ka vlada spremembe predstavlja kot del \u0161ir\u0161ega prizadevanja za ve\u010djo pro\u017enost trga dela in ve\u010djo konkuren\u010dnost gospodarstva.<\/p>\n
Prav ta omejena sprememba pa je spro\u017eila \u0161ir\u0161o razpravo. \u010ce lahko dlje obratujejo pekarne, zakaj ne tudi trgovine z obla\u010dili, veleblagovnice ali drugi trgovci?<\/p>\n
Nem\u0161ko trgovsko zdru\u017eenje HDE \u017ee dalj \u010dasa zahteva ve\u010d pravno zanesljivih mo\u017enosti za nedeljsko prodajo. Njegov izvr\u0161ni direktor Stefan Genth trdi, da je nakupovanje za veliko ljudi postalo prosto\u010dasna dejavnost in da bi nedeljsko odprtje pomagalo mestnim sredi\u0161\u010dem, ki se spopadajo s praznimi poslovnimi prostori in konkurenco spletnih trgovcev.<\/p>\n
Podporo ve\u010dji pro\u017enosti je izrazil tudi vladni koordinator za turizem Christoph Plo\u00df iz\u00a0stranke\u00a0kr\u0161\u010danskih demokratov\u00a0(CDU). V pogovoru za \u010dasnike skupine Funke je poudaril, da na privla\u010dnost Nem\u010dije za obiskovalce vpliva tudi ponudba trgovin ter da bi pro\u017enej\u0161i odpiralni \u010dasi klasi\u010dnim trgovcem pomagali tekmovati s spletnimi ponudniki, ki so na voljo ves \u010das.<\/p>\n
Gospodarstvo se \u0161ele po\u010dasi pobira<\/p>\n
Razprava prihaja v trenutku, ko najve\u010dje evropsko gospodarstvo posku\u0161a pobegniti iz ve\u010dletnega obdobja prakti\u010dno nespremenjene gospodarske aktivnosti.<\/p>\n
Najnovej\u0161i podatki nem\u0161kega statisti\u010dnega urada Destatis po opravljenih revizijah ka\u017eejo, da se je realni BDP leta 2023 zmanj\u0161al, leta 2024 prakti\u010dno stagniral, leta 2025 pa zrasel le za 0,2 odstotka. V letu 2026 je slika nekoliko bolj\u0161a: gospodarstvo je v prvem \u010detrtletju po trenutno veljavnih podatkih zraslo za 0,4 odstotka, v drugem pa \u0161e za 0,2 odstotka glede na predhodno \u010detrtletje.<\/p>\n
Tudi Bundesbank \u0161e ne pri\u010dakuje eksplozivnega okrevanja. Junijska napoved nem\u0161ke centralne banke predvideva za leto 2026 pribli\u017eno 0,5-odstotno rast BDP, pri \u010demer opozarja na \u0161ibkej\u0161e povpra\u0161evanje, visoke stro\u0161ke energije in strukturne te\u017eave gospodarstva.<\/p>\n
WSJ zato nedeljsko nakupovanje ume\u0161\u010da v \u0161ir\u0161e iskanje ukrepov, s katerimi \u017eeli Berlin spodbuditi potro\u0161njo in ponovno zagnati gospodarski motor. Toda koliko dodatnega tro\u0161enja bi sedmi nakupovalni dan dejansko ustvaril in koliko bi se ga zgolj preselilo s sobote ali drugih dni\u00a0ostaja odprto vpra\u0161anje.<\/p>\n
Nedelja je za\u0161\u010ditena celo z ustavo<\/p>\n
Najve\u010dja ovira za korenite spremembe je pravna. Nem\u0161ki temeljni zakon v 140. \u010dlenu vklju\u010duje ve\u010d dolo\u010db weimarske ustave iz leta 1919. Med njimi je 139. \u010dlen, po katerem so nedelje in dr\u017eavni prazniki zakonsko za\u0161\u010diteni kot dnevi po\u010ditka od dela in duhovnega povzdigovanja. To pomeni, da ima koncept\u00a0nedeljskega po\u010ditka\u00a0(Sonntagsruhe)\u00a0ustavni status \u017ee ve\u010d kot stoletje.<\/p>\n
Nem\u0161ko zvezno ustavno sodi\u0161\u010de je leta 2009 to za\u0161\u010dito dodatno utrdilo. Ko je Berlin sku\u0161al dovoliti \u0161ir\u0161e odpiranje trgovin ob vseh \u0161tirih adventnih nedeljah, je sodi\u0161\u010de odlo\u010dilo, da mora nedeljski po\u010ditek ostati pravilo, odpiranje trgovin pa izjema, za katero mora obstajati ustrezno utemeljen razlog. Zato bi bila popolna liberalizacija bistveno zahtevnej\u0161a od preproste spremembe enega zakona.<\/p>\n
Dodatno zapletenost predstavlja nem\u0161ki federalni sistem. Zvezni zakon o delovnem \u010dasu dolo\u010da, kdaj smejo zaposleni delati, zakoni o odpiralnem \u010dasu trgovin pa so od leta 2006 v pristojnosti posameznih zveznih de\u017eel. Tudi \u010de bi Berlin omilil zvezna pravila o nedeljskem delu, se trgovine zato ne bi avtomati\u010dno odprle. Ustrezne predpise bi morale spremeniti tudi posamezne de\u017eele.<\/p>\n
Sindikati: Skupni prosti dan je dru\u017ebena vrednota<\/p>\n
Nasproti trgovcem stoji nenavadno trdna koalicija sindikatov in kr\u0161\u010danskih cerkva.<\/p>\n
Sindikat Verdi, eden najve\u010djih v dr\u017eavi, \u017ee dolgo nasprotuje \u0161irjenju nedeljskega dela v trgovini. \u010clanica vodstva sindikata Silke Zimmer je za WSJ nedeljo brez dela ozna\u010dila za pomembno dru\u017ebeno pridobitev, predvsem zato, ker velikemu delu prebivalstva omogo\u010da prosti \u010das ob istem dnevu.<\/p>\n
Verdi opozarja tudi, da dalj\u0161i odpiralni \u010das sam po sebi ne pomeni ve\u010dje skupne potro\u0161nje, ampak lahko predvsem prerazporedi promet med dnevi in pove\u010da pritisk na zaposlene. V sindikatu so letos ob razpravah o odpiralnem \u010dasu na Bavarskem nedeljski po\u010ditek ponovno ozna\u010dili za dru\u017ebeno in ustavno pridobitev ter nasprotovali nadaljnjemu \u0161irjenju izjem.\u00a0\u010ce bo potrebno bodo vpra\u0161anje prostih\u00a0nedelj\u00a0zagovarjali tudi pred ustavnim sodi\u0161\u010dem.<\/p>\n
Javno mnenje medtem ni enozna\u010dno. V julijski raziskavi YouGov je pogostej\u0161e nedeljsko odpiranje trgovin podprlo 43 odstotkov vpra\u0161anih, 50 odstotkov pa mu je nasprotovalo.<\/p>\n
Stoletna ureditev\u00a0na resni preizku\u0161nji<\/p>\n
Nem\u010dija tako \u0161e ni tik pred uvedbo sedemdnevnega delovnega tedna trgovin. Toda poteza Merzeve vlade je odprla vrata precej \u0161ir\u0161i razpravi. Trgovska zdru\u017eenja zahtevajo ve\u010d, podporo liberalnej\u0161im pravilom izra\u017eajo tudi nekateri politiki in \u010dlani vladnega aparata, argument gospodarske konkuren\u010dnosti pa ima po letih stagnacije ve\u010djo politi\u010dno te\u017eo kot neko\u010d.<\/p>\n
Na drugi strani ostajajo ustava, sodna praksa, de\u017eelni zakoni ter odpor sindikatov in cerkva. \u010ce bi Nem\u010dija neko\u010d dovolila obi\u010dajno nedeljsko nakupovanje v obsegu, kakr\u0161nega poznajo \u0161tevilne druge evropske dr\u017eave, ne bi \u0161lo zgolj za podalj\u0161anje odpiralnega \u010dasa. \u0160lo bi za poseg v ureditev, katere ustavne korenine segajo v leto 1919.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Nem\u010dija po ve\u010d letih gospodarske stagnacije znova odpira vpra\u0161anje, ki je bilo desetletja politi\u010dni tabu: ali bi morale…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":193796,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[6],"tags":[1043,494,493,59,61,62,37,58,60,38,3392,11673],"class_list":["post-193795","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-slovenija","tag-delovni-cas","tag-friedrich-merz","tag-nemcija","tag-republic-of-slovenia","tag-republika-slovenija","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-trgovci","tag-trgovine"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/117109032439627035","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/193795","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=193795"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/193795\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/193796"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=193795"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=193795"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=193795"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}