{"id":193823,"date":"2026-08-17T05:20:28","date_gmt":"2026-08-17T05:20:28","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/193823\/"},"modified":"2026-08-17T05:20:28","modified_gmt":"2026-08-17T05:20:28","slug":"reportaza-z-itake-neokrnjeni-odisejev-otok-ki-ga-je-filmska-ekipa-prezrla","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/193823\/","title":{"rendered":"Reporta\u017ea z Itake: neokrnjeni Odisejev otok, ki ga je filmska ekipa prezrla"},"content":{"rendered":"

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Ena
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tEna od (skoraj povsem) osamljenih pla\u017e Itake. Foto: MMC RTV SLO\/Kaja Sajovic<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\tSpremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google<\/p>\n

\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

Na Itaki in tudi na sosednji Kefaloniji zdaj ra\u010dunajo, da bo filmska uspe\u0161nica Christopherja Nolana Odiseja to spremenila. “Za leto\u0161njo sezono je \u017ee prepozno, a prihodnje leto se po tiho pripravljajo na naval,” pove Fotis Vallatos, gr\u0161ki novinar za turizem in kulinariko, urednik Blue Magazine, revije letalske dru\u017ebe Aegean Airlines.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n

Itaka ob zahodni obali celinske Gr\u010dije je dale\u010d od turisti\u010dnih sredi\u0161\u010d dr\u017eave ter kljub spektakularnim zalivom in skoraj neresni\u010dno prosojnem morju nikoli ni bila zares redna postojanka za popotnike.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Mini
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tMini razli\u010dice Odiseje v eni od trgovinic na Itaki. Foto: MMC RTV SLO\/Kaja Sajovic<\/p>\n

Njena notranjost je divja in hribovita, porasla z oljkami in cipresami, turisti\u010dna infrastruktura omejena (kot tudi dostop do pla\u017e), 117 kvadratnih kilometrov velik otok pa je neverjetno spokojen celo na avgustovskem vrhuncu turisti\u010dne sezone, brez znakov mno\u017ei\u010dnega turizma, ki greni \u017eivljenje mnogim na jugu Evrope.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

In \u010deprav je Nolanov filmski ep nedvomno vzbudil zanimanje mnogih za Itako, rojstni kraj njenega mitolo\u0161kega kralja Odiseja, in Gr\u010dijo na splo\u0161no, je film med Grki tudi malce sporen.<\/p>\n

V prvi vrsti je to zaradi dolo\u010denih izbir pri igralski zasedbi, druga polemi\u010dna to\u010dka Odiseje pa so njene snemalne lokacije, ki segajo od Maroka vse do Islandije in ZDA.<\/p>\n

In \u010deprav so nekateri prizori posneti v Gr\u010diji, so snemali izklju\u010dno na Peloponezu, med drugim na pla\u017ei Voidokilia, gradu Methoni, trdnjavi Acrocorinth in Nestorjevi jami, medtem ko so za prizore z Itake uporabili otok Favignana ob Siciliji. Niti en prizor iz filma tako ni bil posnet na Itaki.<\/p>\n

Ta odlo\u010ditev je nekatere na otoku z okoli 3000 prebivalci precej razo\u010darala \u2013 kljub temu pa vseeno sku\u0161ajo iztr\u017eiti \u010dim ve\u010d. Film, ki je z dobro milijardo dolarjev zaslu\u017eka \u017ee zdaj najuspe\u0161nej\u0161i Nolanov izdelek, so od svetovne premiere 16. julija dvakrat predvajali na prostem, Odiseju in Homerju pa se je v mestecih in zalivih po otoku prakti\u010dno nemogo\u010de ogniti.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Matt
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tMatt Damon kot Odisej v filmu Christopherja Nolana Odiseja. Foto: IMDB<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\u017dupan zaman lobiral pri producentih<\/p>\n

Xhimi Xoxha, ki vodi restavracijo v prestolnici Vathi, je povedal, da je zadovoljen, ker film “\u017ee ustvarja reklamo za otok” in ra\u010duna, da se bodo pozitivni u\u010dinki nadaljevali.<\/p>\n

\u017dupan Itake Dionysis Stanitsas se je v pogovoru ta teden za AFP strinjal, da je reklama “izjemna”, a ni mogel skriti razo\u010daranja, da otok sam ni bil prikazan v filmu. “Obrnili smo se na produkcijsko ekipo in prosili, naj vsaj nekaj prizorov posnamejo tu na otoku. \u017dal to ni bilo izvedljivo,” je povedal.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Tavrna
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tTavrna na pla\u017ei Filiatro na jugu otoka. Foto: MMC RTV SLO\/Kaja Sajovic<\/p>\n

Kljub temu ra\u010duna na ve\u010dje povpra\u0161evanje prihodnje leto, otok pa je bil za to sezono \u017ee popolnoma zaseden, ko je film do\u017eivel svetovno premiero. “Ko ga bo videlo ve\u010d ljudi, bodo za\u010deli na\u010drtovati potovanja na otok,” meni.<\/p>\n

Med tistimi, ki pri\u010dakujejo dramati\u010den porast obiskovalcev prihodnjo sezono, je tudi arheolog Spyros Couvaras, saj meni, da je jasno, da si gosti \u017eelijo ve\u010d kot le pesek in morje \u2013 \u017eelijo si zgodovine in mitologije.<\/p>\n

In tega na Itaki ne primanjkuje. Couvaras priznava, da je gonilna sila obnovljenega zanimanja za Itako nedvomno film. “Toda za Nolanovo epopejo stoji Homer,” je pribil za AFP.<\/p>\n

Med Telemahom in Kalipso<\/p>\n

Obiskovalci naj sicer ne ra\u010dunajo, da bi tu na\u0161li Odisejevo pala\u010do ali kakr\u0161no koli arheolo\u0161ko najdi\u0161\u010de, ki bi potrjevalo obstoj Homerjevega junaka. Stojijo pa na va\u0161kih trgih in pred mestno hi\u0161o kipi Odiseja in Homerja.<\/p>\n

V oto\u0161kih pristani\u0161\u010dih se ne smaragdnem morju zibajo \u010dolni z imeni, kot sta Telemah (Odisejev sin) in Kalipso (boginja in nimfa, ki ga je zadr\u017eevala).<\/p>\n

V trgovinah s spominki visijo obeski za klju\u010de, majice in \u010depice z mitolo\u0161ko ikonografijo, kerami\u010dne pladnje s trojanskim konjem in doprsne kipe Odisejeve \u017eene Penelope. Na prodaj so Odiseje v obliki slikanic – za tiste, ki se nikdar ne nameravajo prekopati \u010dez 500 strani Homerjevega epa.<\/p>\n

Na pla\u017ei Filiatro na jugu otoka se kopalci skrivajo pred avgustovskim soncem pod slamnatimi sen\u010dniki, na stoletni oljki pa visi izvesek z Odisejevo podobo, ki ponuja “mitsko masa\u017eo”. V taverni stre\u017eejo ulov dneva, gr\u0161ko solato, tzatziki in ribje kroglice ter to\u010dijo kefalonsko ekolo\u0161ko pridelano vino.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Vasica
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tVasica Kioni velja za eno lep\u0161ih na otoku. Tudi sredi sezone boste na\u0161li koti\u010dek zase. Foto: MMC RTV SLO\/Kaja Sajovic<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\tOtoka z brazgotinami potresa<\/p>\n

Itaka sicer nikdar ne bo Santorini ali Mikonos – in mnogi so za to hvale\u017eni. Kikladi, ki le\u017eijo v Egejskem morju, so s svojimi skoraj pravlji\u010dnimi belimi hi\u0161kami z modrimi okni in lesenimi vrati, preraslimi z bugonvilijami, sicer precej bli\u017eje stereotipni podobi Gr\u010dije, a to vedo tudi turisti.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Odisejeva
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tOdisejeva glava na kovancu z Itake iz 3. stoletja pred na\u0161im \u0161tetjem. Foto: Wikipedia<\/p>\n

Jonski otoki so bili medtem med 14. in 18. stoletjem pod Bene\u0161ko republiko, kar se odra\u017ea v kulturi, glasbi, kulinariki in, \u0161e posebej, arhitekturi.<\/p>\n

Mogo\u010dni obrambni zidovi, trdnjave ter stolpi z urami, visoke hi\u0161e pastelnih barv z rde\u010dimi ope\u010dnatimi strehami, obokane uli\u010dice in elegantni trgi.<\/p>\n

Na \u017ealost tako na Itaki kot na Kefaloniji od tega kaj dosti ni ostalo po katastrofalnem potresu z magnitudo 7,2 leta 1953. Na teh dveh otokih je bilo poru\u0161enih ali pa nepopravljivo po\u0161kodovanih ve\u010d kot 70 odstotkov vseh stavb, umrlo pa je okoli 600 ljudi.<\/p>\n

“Edina sre\u010da v vsej tej katastrofi je bila, da se je to zgodilo poleti, ko je bilo veliko ljudi na pla\u017eah, sicer bi bilo \u0161tevilo smrtnih \u017ertev \u0161e precej vi\u0161je,” razlaga Vallatos, doma s Kefalonije, ki jo je po tem potresu zapustilo kar 80 odstotkov prebivalcev (na Itaki je bil ta dele\u017e 45 odstotkov).<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Ostanki
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tOstanki kamnitih mlinov iz 19. stoletja nedale\u010d od Kionija. Foto: MMC RTV SLO\/Kaja Sajovic<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\tIskanje miru<\/p>\n

Posledice potresa so vidne \u0161e danes. Kefalonija je s 781 kvadratnih kilometrov \u0161esti najve\u010dji gr\u0161ki otok, a \u0161teje samo 36.000 prebivalcev. <\/p>\n

In medtem, ko Jonskemu morju in (na pol praznim) pla\u017eam skoraj ni para na svetu (tudi zato, ker so tako te\u017eko dostopne, da za ve\u010dino njih potrebujete plovilo), boste s pove\u010devalnim steklom iskali ljubke, dobro ohranjene stare vasi in mesta.<\/p>\n

Potres jih je spremenil v ru\u0161evine in mesta duhov, posamezne zgodovinske stavbe so \u017ealostni opomnik, kaj bi lahko bilo.<\/p>\n

A za tiste, ki be\u017eijo pred mno\u017eicami, sta oba otoka naravnost idealna in verjetno ni naklju\u010dje, da skriti ita\u0161ki in kefalonski zalivi privabljajo toliko obsceno dragih jaht (v \u010dasu na\u0161ega obiska je bila v enem od zalivov zasidrana jahta \u0161tiri milijarde evrov te\u017ekega italijanskega poslovne\u017ea Rema Ruffinija, lastnika presti\u017ene modne znamke Moncler).<\/p>\n

Za take verjetno iskanje Odiseja ni na prvem mestu.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Ena od (skoraj povsem) osamljenih pla\u017e Itake. Foto: MMC RTV SLO\/Kaja Sajovic Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":193824,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[8],"tags":[48412,45537,46282,37,38,64,63],"class_list":["post-193823","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-svet","tag-itaka","tag-kefalonija","tag-odisej","tag-slovene","tag-slovenscina","tag-svet","tag-world"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/117109170657351563","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/193823","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=193823"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/193823\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/193824"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=193823"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=193823"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=193823"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}