{"id":193903,"date":"2026-08-17T07:10:16","date_gmt":"2026-08-17T07:10:16","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/193903\/"},"modified":"2026-08-17T07:10:16","modified_gmt":"2026-08-17T07:10:16","slug":"praznik-zgodovinskega-spomina-predvsem-pa-pripadnosti","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/193903\/","title":{"rendered":"Praznik zgodovinskega spomina, predvsem pa pripadnosti"},"content":{"rendered":"

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Predsednica
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tPredsednica je dana\u0161nji praznik ozna\u010dila kot praznik zgodovinskega spomina, predvsem pa praznik pripadnosti, ki naj vedno znova spomni, da so nas razli\u010dne zgodovinske poti privedle do istega doma. Foto: BoBo<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\tSpremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google<\/p>\n

\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

Predsednica je v poslanici zapisala, da gre za praznik zgodovinskega spomina. Spomnila je na 17. avgust 1919, ko so na mno\u017ei\u010dnem zborovanju v Beltincih zavedni Prekmurke in Prekmurci izrazili voljo, da \u017eelijo svojo prihodnost graditi skupaj z rojaki na drugi strani Mure. “Danes, ve\u010d kot stoletje pozneje, je Prekmurje nelo\u010dljivi in dragoceni del Slovenije. Ne le na zemljevidu, temve\u010d je to zlasti z jezikom, kulturo, knji\u017eevnostjo, glasbo, kulinariko in skupnim zgodovinskim spominom. Slovenija brez Prekmurja preprosto ne bi bila Slovenija, kakr\u0161no poznamo in imamo radi,” je zapisala v poslanici.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n

Prekmurje je v stoletjih ohranilo svojo prepoznavnost prav zato, ker je znalo varovati svoje korenine, je poudarila. “Prekmurski jezik, pesem in pisana beseda so pre\u017eiveli tudi obdobja, ko je bila narodna pripadnost pred te\u017ekimi preizku\u0161njami. Ta vztrajnost nas u\u010di, da povezanost ne pomeni enakosti in da skupnost ni mo\u010dna takrat, ko izbri\u0161e razlike, temve\u010d je mo\u010dna, ko jih zna sprejeti kot svoje bogastvo,” je zapisala.<\/p>\n

Po njenih besedah ne smemo pozabiti tudi na porabske Slovence, ki so leta 1919 ostali zunaj meja takratne skupne dr\u017eave, saj “tudi oni so in ostajajo pomemben del slovenskega narodnega in kulturnega prostora”.<\/p>\n

Zgodovina nas, kot je navedla Pirc Musar v poslanici, u\u010di, da nobena pridobljena pravica, nobena skupnost in nobena povezanost niso samoumevne, ampak si je zanje treba ves \u010das prizadevati. “S spo\u0161tovanjem drug drugega, ohranjanjem jezika in kulturne dedi\u0161\u010dine, solidarnostjo med regijami ter predvsem z zavedanjem, da je Slovenija mo\u010dna toliko, kolikor se lahko vsak njen del razvija in ima v njej svojo prihodnost,” je sklenila predsednica republike.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Premier
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tPremier Janez Jan\u0161a. Foto: BoBo<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\tJan\u0161a: Spomin na tiste \u010dase naj bo vir samozavesti<\/p>\n

Premier Janez Jan\u0161a je v poslanici ob prazniku priklju\u010ditve Prekmurja in zdru\u017eitve prekmurskih Slovencev z mati\u010dnim narodom zapisal, da je zdru\u017eitev uspela, ker je bila mo\u010dnej\u0161a od negotovosti, v kateri so \u017eiveli Prekmurci. Sporo\u010dilo tedanjih dogodkov pa ostaja \u0161e danes, namre\u010d da narod svojo mo\u010d gradi na medsebojnem spo\u0161tovanju.<\/p>\n

“Leta 1919 se je za Slovence na levem bregu Mure po stoletjih lo\u010denega politi\u010dnega razvoja odprlo novo poglavje. Zdru\u017eitev z mati\u010dnim narodom ni pomenila zgolj spremembe dr\u017eavnih meja, temve\u010d tudi potrditev zgodovinske pripadnosti, jezika, kulture in skupne narodne zavesti slovenstva,” je zapisal premier. Meni, da ta zgodovinski trenutek ni bil naklju\u010dje, temve\u010d sad dolgoletnih prizadevanj \u0161tevilnih, ki so kljubovali razmeram svojega \u010dasa ter ohranjali slovensko besedo in narodno zavest.<\/p>\n

Zgodovina nas po njegovem mnenju u\u010di, da velike spremembe nikoli niso delo posameznika, temve\u010d skupnosti. Zdru\u017eitev Prekmurja z mati\u010dnim narodom je uspela zato, “ker je bila mo\u010dnej\u0161a od politi\u010dnih pritiskov in vsakodnevne negotovosti, v kateri so stoletja \u017eiveli Prekmurci,” je dodal. Slovenci na drugi strani meje, kot je \u0161e zapisal v poslanici, nikoli niso za\u010deli verjeti, da so v resnici Mad\u017eari, kot se je v podobni situaciji zgodilo marsikateremu drugemu, od mati\u010dnega naroda odrezanemu ljudstvu.<\/p>\n

\u010ceprav nas od dogodkov tistega \u010dasa lo\u010di ve\u010d kot stoletje, njihovo sporo\u010dilo ni izgubilo svoje mo\u010di. Narod namre\u010d svojo mo\u010d gradi na medsebojnem spo\u0161tovanju, povezanosti in solidarnosti. “Samo \u010de bomo znali varovati skupno kulturno dedi\u0161\u010dino Slovencev, spo\u0161tovati slovenski jezik ter ohranjati zavest o skupni zgodovini, bomo kos izzivom sedanjosti in prihodnosti,” je zapisal.<\/p>\n

Spomin na tiste \u010dase “naj bo vir samozavesti za vse Slovence in opomin, da so najve\u010dje zmage dose\u017eene takrat, ko narod, zvest svojim koreninam, stopi skupaj in z zaupanjem zre v prihodnost”, je sklenil premier.<\/p>\n

\t\t\t\tOsrednja slovesnost ob dnevu zdru\u017eitve prekmurskih Slovencev z mati\u010dnim narodom: Prekmurski sv\u00e9tek<\/p>\n

\t\tJernej Vrtovec v Veliki Polani opozoril na pomen enakomernega razvoja vseh delov Slovenije<\/p>\n

“Meje ne morejo izbrisati naroda, \u010de ve, kdo je in kam spada,” pa je na nedeljski dr\u017eavni proslavi pred praznikom dejal podpredsednik vlade in minister za infrastrukturo in energetiko Jernej Vrtovec. V govoru je spomnil na 17. avgust 1919, ko je Prekmurje pri\u0161lo “nazaj domov”, in poudaril, da so prekmurski Slovenci svojo narodno zavest ohranjali skozi izro\u010dilo, tradicijo in slovensko besedo. Kot je dejal, meje lahko lo\u010dijo ljudi, ne morejo pa izbrisati naroda, \u010de ta ve, kdo je in kam spada, ter gradi domovinsko zavest.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Jernej
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tJernej Vrtovec, slavnostni govornik na proslavi v Veliki Polani. Foto: BoBo<\/p>\n

Vrtovec je del govora namenil leto\u0161nji su\u0161i in polo\u017eaju kmetov. “V teh dneh z \u017ealostjo opazujem, kako neskon\u010dna prekmurska polja izgubljajo boj s su\u0161o,” je dejal in dodal, da se zaveda stisk prekmurskih kmetov. “Brez slovenskega kmeta ni slovenske hrane. Zato vam s tega mesta sporo\u010dam \u2013 niste in ne boste ostali sami!” je poudaril.<\/p>\n

Prekmurje ima po njegovih besedah izjemen potencial, med drugim v podjetni\u0161tvu, kmetijstvu, turizmu, kulturi ter geotermalnem bogastvu. Poudaril je, da to obmo\u010dje ne sme biti prostor, od koder mladi odhajajo, ker ne vidijo prihodnosti, temve\u010d prostor, kamor se vra\u010dajo, se zaposlijo in ustvarijo dru\u017eino. Med razvojnimi prilo\u017enostmi je posebej poudaril izkori\u0161\u010danje geotermalnega potenciala ter sodobno infrastrukturo, ki bi Prekmurje bolje povezala z drugimi deli Slovenije.<\/p>\n

Po Vrtov\u010devih besedah mora vsak del dr\u017eave ponujati primerljive mo\u017enosti za \u017eivljenje. “Slovenija ne sme biti razdeljena na kraje, kjer je prihodnost, in kraje, od koder se v prihodnost odhaja. Prihodnost mora biti povsod,” je poudaril.<\/p>\n

Omenil je tudi demografske izzive Slovenije. Opozoril je na “demografsko zimo” in ocenil, da lahko ve\u010dje veselje do \u017eivljenja in ve\u010d rojstev prepre\u010dita negotovo prihodnost naroda. “Brez Slovencev ni in ne more biti Slovenije, kakr\u0161no poznamo in kakr\u0161no bi radi,” je dejal ter dodal, da je treba skrbeti, da bo slovenski narod \u010dez 100 let \u0161e \u017eivel na slovenskih tleh.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Proslava
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tProslava v Veliki Polani. Foto: BoBo<\/p>\n

\u017dupan Velike Polane Damjan Jaklin je v govoru poudaril pomen prekmurske besede in jezika za ohranjanje narodne identitete. Prekmur\u0161\u010dino je ozna\u010dil za pomemben temelj narodne zavesti, ki je v stoletjih lo\u010denosti varoval prekmurski narod. Po njegovih besedah zdru\u017eitev leta 1919 ni bila zgolj posledica odlo\u010ditev velikih politikov, temve\u010d tudi vztrajnosti ljudi, ki se svoji besedi niso odpovedali.<\/p>\n

Jaklin je ob zgodovinskem ponosu poudaril tudi polo\u017eaj Prekmurja v dana\u0161nji Sloveniji. Dejal je, da Prekmurci od dr\u017eave ne pri\u010dakujejo “usmiljenja in milo\u0161\u010dine, temve\u010d enakopravnost”, ter poudaril, da si obmo\u010dje zaslu\u017ei enako pozornost pri vlaganjih v ceste, \u0161ole, bolni\u0161nice in delovna mesta. Prekmurje po njegovih besedah ni obrobje dr\u017eave, temve\u010d njeno “vzhodno srce”.<\/p>\n

Na slovesnosti so bili med drugim predsednik dr\u017eavnega zbora Zoran Stevanovi\u0107, predsednik dr\u017eavnega sveta Marko Lotri\u010d, prvi predsednik republike Milan Ku\u010dan ter ve\u010d ministric, ministrov, dr\u017eavnih sekretarjev, poslank in poslancev ter pomurskih \u017eupanj in \u017eupanov.<\/p>\n

V kulturnem programu regijske proslave so sodelovali predstavniki Orkestra Slovenske vojske, prekmurske glasbene skupine, med njimi Pra\u0161nati in Belmura, ter mladi iz Velike Polane.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"\u017dupan
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t\u017dupan Velike Polane Damjan Jaklin. Foto: BoBo<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\tSpomin na dogodke po prvi svetovni vojni<\/p>\n

17. avgusta z dr\u017eavnim praznikom zaznamujemo dogodke po prvi svetovni vojni, ko je Prekmurje po odlo\u010ditvah pari\u0161ke mirovne konference pripadlo Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Jugoslovanska vojska je obmo\u010dje zasedla 12. avgusta 1919, pet dni pozneje pa je bila na mno\u017ei\u010dnem zborovanju v Beltincih oblast predana civilnemu upravitelju. Tako so bili prekmurski Slovenci po stoletjih mad\u017earske oblasti znova zdru\u017eeni z mati\u010dnim narodom.<\/p>\n

Praznik priklju\u010ditve Prekmurja in zdru\u017eitve prekmurskih Slovencev z mati\u010dnim narodom praznujemo od leta 2006 kot dr\u017eavni praznik, ki pa ni dela prost dan. Od leta 2009 dr\u017eavne proslave, katerih organizatorka je dr\u017eava, ne pa ob\u010dine, pripravijo vsako peto leto. Nazadnje je potekala leta 2024 v Beltincih.<\/p>\n

\t\t\t\tPred praznikom priklju\u010ditve Prekmurja in zdru\u017eitve prekmurskih Slovencev z mati\u010dnim narodom<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Predsednica je dana\u0161nji praznik ozna\u010dila kot praznik zgodovinskega spomina, predvsem pa praznik pripadnosti, ki naj vedno znova spomni,…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":193904,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[20],"tags":[22348,32,7182,35,31,34,36,8274,37,38,33,33844],"class_list":["post-193903","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-novice","tag-drzavna-proslava","tag-headlines","tag-jernej-vrtovec","tag-najpomembnejse-novice","tag-news","tag-novice","tag-osrednje-novice","tag-prekmurje","tag-slovene","tag-slovenscina","tag-top-stories","tag-velika-polana"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/117109603165643228","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/193903","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=193903"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/193903\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/193904"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=193903"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=193903"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=193903"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}