Je Evropska unija \u0161e branik pred fa\u0161izmi in nacionalizmi, ko se iz drobovja zgodovine spet pojavlja njena \u010drna du\u0161a in naskakuje oblast na celini? Na videmskem festivalu Vicino\u2013Lontano so na to vpra\u0161anje odgovarjali politolog Piero Ignazi, avtor ve\u010d knjig o skrajni desnici v Italiji in Evropi, novinarka Tonia Mastrobuoni, ki je v knjigi La peste (Kuga) opisala rast neonacizma v Nem\u010diji in Omran Shroufi z Univerze v Bruslju, poznavalec skrajne desnice v Izraelu in njenih vezi s fa\u0161isti v Evropi.<\/p>\n
Slika ni spodbudna, je ocenil Ignazi. Orbanov poraz na Mad\u017earskem ni bil revolucija, bolj je prelom znotraj re\u017eima, kot se dogaja v diktaturah. Peter Magyar je spravljivej\u0161i do EU, po ideolo\u0161ki plati pa ni dale\u010d od predhodnika. Poleg tega je desnica pri\u0161la na oblast tudi v Bolgariji, v Romuniji pa ru\u0161i vlado oblikovano po volitvah, ki so jih tudi na pritisk Bruslja ve\u010dkrat ponovili v strahu pred suverenisti.<\/p>\n
Nov alarmni zvonec so bile lokalne volitve v Veliki Britaniji, kjer so laburisti in konservativci \u0161ele 3. oziroma 4. stranka, zmagal je desni Reform UK, drugi pa so Zeleni. \u0160e bolj kot za London je Ignazi vznemirjen zaradi usode Berlina in Pariza. Nigel Farage ni resna figura, ki bi jo Britanci lahko izvolili za premierja. Druga\u010de je v Franciji in Nem\u010diji, kjer sta Nacionalni zbor Marine Le Pen in AfD dale\u010d prvi stranki. Z njima zares tvegamo, da bomo v nekaj letih dobili rjavo, neonacisti\u010dno Evropo.<\/p>\n
Za Ignazija so glavni krivci za to konservativci, ki so se po Reaganu in Thatcher navzeli neoliberalne ideologije in razgradili socialno dr\u017eavo. Sokrivi so liberalci (Macron) in socialdemokrati (od Blaira do Renzija in nem\u0161ke SPD), ki so \u0161li po isti poti in zatajili svoje socialne korenine. Stvar se je \u0161e zaostrila zaradi soudele\u017ebe EU v vojni v Ukrajini in oboro\u017eevanja, ki odjeda denar sociali, \u0161olstvu, zdravstvu.<\/p>\n
So desnice res alternativa?<\/p>\n
Osiroma\u0161eni dru\u017ebeni sloji zato i\u0161\u010dejo alternativo. Ko je ni na levici, se obrnejo na skrajno desno, ki jim obljublja izgubljeni welfare. Zato delavski glasovi gredo na desno, kot se je \u017ee zgodilo v Italiji. Giorgia Meloni je potem zatajila obljube in se podredila atlantizmu in neoliberalizmu. Zdaj izgublja konsenz, a na levi ni videti prave alternative, saj del leve sredine \u0161e naprej podpira vojno in oboro\u017eevanje, ki ju ljudje no\u010dejo.<\/p>\n
Ignazi ne verjame, da so desnice zares alternativa. Mimo predvolilnih gesel so dvoumni glede atlantizma, odnosov do Rusije in neoliberalnega ustroja. Skupno jim je nasprotovanje iluminizmu in idealom francoske revolucije \u2013 svoboda, enakost, bratstvo. Reakcionarne desnice bi jih nadomestile s tradicijo, hierarhijo, zatiranjem etni\u010dnih, spolnih in vsakr\u0161nih druga\u010dnosti. Zagovarjajo \u010distost nacije, rasizem, biolo\u0161ko hierarhijo med ljudmi.<\/p>\n
Tiha vsakodnevna infiltracija<\/p>\n
Nosilka teh idej je tudi AfD, ki se kot kuga \u0161iri po nem\u0161kem pode\u017eelju in tiho pridobiva konsenz, je povedala Tonia Mastrobuoni. Stranka je nastala med ordoliberalnimi ekonomisti, ki so nasprotovali evru, potem pa se je z leti vse bolj pomikala proti skrajni desni. Danes zajema galaksijo starih in novih dru\u017ebenih gibanj. Med njimi so neoromantiki gibanja v\u00f6lkisch, s koreninami v nacionalizmu 19. stoletja, nostalgiki po rajhu in neonacisti, ki svoje otroke izobra\u017eujejo na osamljenih kmetijah, jih usposabljajo v paravoja\u0161kih tabori\u0161\u010dih in sanjajo o novem etni\u010dnem redu.<\/p>\n
Vzhodna Nem\u010dija je ob zdru\u017eitvi izgubila mnoge socialne varovalke, tr\u017enemu kapitalizmu izpostavljeni ljudje, ki niso dosegli blagostanja zahodnih sosedov, so zdaj manevrska masa za evroskepti\u010dno AfD, ki je postopoma vsrkala rasisti\u010dna in nacionalisti\u010dna \u010dustva. Nem\u0161ka obve\u0161\u010devalna slu\u017eba jo uvr\u0161\u010da med subverzivna gibanja, po anketah pa je z 28 % \u017ee prva stranka v dr\u017eavi. Del demokrati\u010dne javnosti se ji upira, a je pod udarom gro\u017eenj in napadov.<\/p>\n
S knjigo o novi kugi Mastrobuoni razkriva, da se v Nem\u010diji nekaj kuha in da je demokracija ogro\u017eena. Ne s pohodi, ampak s tiho vsakodnevno infiltracijo. In \u010de se to dogaja v Nem\u010diji, se lahko kjerkoli v EU.<\/p>\n
Vloga izraelske dr\u017eave<\/p>\n
Naj zveni \u0161e tako presenetljivo, ta pohod desnice aktivno podpira Izrael, ki v zameno dobiva politi\u010dno podporo za kolonizacijo Palestine, je povedal Omran Shroufi. Aktivno podpirajo Marine Le Pen kot so Orbana, Giorgio Meloni in nem\u0161ko AfD. Mattea Salvinija so nagradili kot prijatelja Izraela. Skrajne desnice so v evropskem in nacionalnih parlamentih sabotirale priznanje Palestine in vselej glasujejo v korist Izraela.<\/p>\n
Kako je to mogo\u010de, ko pa se \u0161e niso otresli antisemitizma, ki prihaja na dan v napadih na Georgea Sorosa in vizijo odprte dru\u017ebe kot zarote judovske internacionale? Antisemitizem sobiva s sionizmom: Judov no\u010dejo v Evropi, ne motijo pa jih v Izraelu, v katerem vidijo model avtoritarne, militarizirane in antiislamske dr\u017eave, ki bi jo radi replicirali v Evropi. Islamofobija nadome\u0161\u010da nekdanji antisemitizem. Pozor, bodo\u010da Evropa bi lahko postala vse bolj podobna dana\u0161njemu Izraelu, je posvaril Shroufi.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Je Evropska unija \u0161e branik pred fa\u0161izmi in nacionalizmi, ko se iz drobovja zgodovine spet pojavlja njena \u010drna…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":193992,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[3],"tags":[65,66,16810,37,38],"class_list":["post-193991","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-evropa","tag-europe","tag-evropa","tag-fasizem","tag-slovene","tag-slovenscina"],"share_on_mastodon":{"url":"","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/193991","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=193991"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/193991\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/193992"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=193991"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=193991"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=193991"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}