{"id":194321,"date":"2026-08-17T13:14:08","date_gmt":"2026-08-17T13:14:08","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/194321\/"},"modified":"2026-08-17T13:14:08","modified_gmt":"2026-08-17T13:14:08","slug":"to-bi-se-zgodilo-ce-bi-putin-napadel","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/194321\/","title":{"rendered":"To bi se zgodilo, \u010de bi Putin napadel"},"content":{"rendered":"

NATO bi se branil pred Rusijo s tremi strategijami.<\/p>\n

V nadaljevanju preberite:<\/p>\n

NATO naj bi ob morebitnem ruskem napadu na Baltik najprej uporabil zra\u010dno obrambo, lovska letala, rakete in drone.
\nNa ranljivih mejnih obmo\u010djih bi pomembno vlogo imeli senzorji, brezpilotni sistemi in umetna inteligenca za hitrej\u0161e odkrivanje gro\u017eenj.
\nZavezni\u0161tvo bi sku\u0161alo prekiniti tudi ruske oskrbovalne poti, glavni namen na\u010drtov pa je predvsem odvra\u010danje Rusije od napada.<\/p>\n

Zaskrbljenost zaradi ruskega napada na NATO se je v zadnjih letih mo\u010dno pove\u010dala. Zlasti baltske dr\u017eave veljajo za potencialno \u017eari\u0161\u010de. Estonija, Latvija in Litva <\/a>neposredno mejijo na Rusijo oziroma Belorusijo in tako le\u017eijo neposredno na vzhodnem krilu zavezni\u0161tva. NATO je zato v zadnjih letih znatno raz\u0161iril svojo\u00a0obrambo.<\/p>\n

\"Ruska<\/p>\n

Profimedia<\/p>\n

Nem\u0161ki tabloid Bild je opisal, kako bi lahko izgledal tak\u0161en konflikt, ob tem pa se sklicuje na vpogled v na\u010drte NATA. V poro\u010dilu navajajo osrednje tri klju\u010dne elemente: obrambo pred ruskimi raketami in droni, ve\u010dinoma brezpilotno obrambno obmo\u010dje ob meji in motnje v ruski oskrbi.<\/p>\n

Prva faza: Obramba pred raketami in brezpilotnimi letali<\/p>\n

V primeru napada bi moral NATO <\/a>najprej poskusiti odvrniti ruske zra\u010dne napade. Za \u010dim prej\u0161njo nevtralizacijo sovra\u017enikovih zmogljivosti bi uporabili lovska letala, sisteme zra\u010dne obrambe, rakete in drone.<\/p>\n

Kaliningrad ima pri tem \u0161e posebej pomembno vlogo. Ruska eksklava med Poljsko in Litvo je mo\u010dno militarizirana in ima pomembne sisteme zra\u010dne obrambe in raket. Skupaj s tako imenovanim koridorjem Suwa\u0142ki \u2013 ozko kopensko povezavo med Poljsko in Litvo \u2013 velja regija za strate\u0161ko ob\u010dutljivo. Strokovnjaki opozarjajo, da bi Rusija lahko posku\u0161ala prekiniti povezavo med baltskimi dr\u017eavami in preostalim ozemljem NATA.<\/p>\n

\"lovec<\/p>\n

Profimedia<\/p>\n

Posebej nenavaden je pristop “avtonomne cone”, o kateri\u00a0poro\u010da Bild. Na ranljivih mejnih odsekih naj bi uporabljali senzorje, brezpilotna letala in brezpilotna vozila. To pomeni, da vojakom ne bi bilo treba biti na prvi \u010drti.<\/p>\n

Koncept nikakor ni samo stvar prihodnosti. Defence News je maja poro\u010dal o na\u010drtih za tak\u0161no obmo\u010dje. Povezani senzorji, droni in oboro\u017eitveni sistemi dolgega dosega so namenjeni \u010dim zgodnej\u0161emu odkrivanju napadajo\u010de vojske in boju proti njej.<\/p>\n

Tudi umetna inteligenca pridobiva na pomenu. NATO dela na sistemih, ki zdru\u017eujejo velike koli\u010dine podatkov iz dronov, senzorjev in satelitov. Ta tehnologija naj bi med drugim pomagala hitreje prepoznati cilje in skraj\u0161ati reakcijske \u010dase. Odlo\u010ditev o smrtonosnih ukrepih bo ostala v rokah ljudi.<\/p>\n

Tretja faza: Napad na ruske oskrbovalne sisteme<\/p>\n

Tretja to\u010dka bi bila \u0161e posebej kriti\u010dna: da bi NATO ustavil ruski napad, se ne bi moral le boriti proti napadajo\u010dim enotam, temve\u010d bi moral tudi prekiniti njihove oskrbovalne poti.<\/p>\n

\"Ruska<\/p>\n

Profimedia<\/p>\n

Premisleki, ki jih opisuje Bild, se zato osredoto\u010dajo na voja\u0161ko infrastrukturo, kot so letali\u0161\u010da, mostovi, \u017eelezni\u0161ke proge in objekti za oro\u017eje. Vlogo bi lahko imele tudi specialne enote in brezpilotni letalski sistemi.<\/p>\n

Vendar to ne pomeni samodejno, da NATO na\u010drtuje obse\u017een napad na Rusijo. Zavezni\u0161tvo se \u0161e naprej opisuje kot obrambno zavezni\u0161tvo. Njegov uradni koncept prihodnjega vojskovanja se namesto tega osredoto\u010da na tako imenovane operacije na ve\u010d domenah: integrirati je treba kopenske, zra\u010dne, pomorske, kibernetske in vesoljske zmogljivosti.<\/p>\n

Odvra\u010danje namesto vojne<\/p>\n

\u010ceprav se ti scenariji sli\u0161ijo dramati\u010dno, je glavni namen tak\u0161nega na\u010drtovanja odvra\u010danje. Rusija naj bi vedela, da se ob napadu na Estonijo, Latvijo ali Litvo ne bi odzvali z omejeno ofenzivo, temve\u010d bi napad spro\u017eil odziv celotnega zavezni\u0161tva.<\/p>\n

Prav zato \u017eeli NATO pokazati svoje zmogljivosti. Vaje<\/a>, novi oro\u017eni sistemi, brezpilotni letalniki in pove\u010dana prisotnost vojakov naj bi potencialne agresorje prepri\u010dali, da napad ne bo prinesel hitrega uspeha.<\/p>\n

dezurni@styria-media.si<\/a><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"NATO bi se branil pred Rusijo s tremi strategijami. V nadaljevanju preberite: NATO naj bi ob morebitnem ruskem…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":194322,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[20],"tags":[32,35,529,526,31,34,48475,36,421,37,38,33,757,882],"class_list":["post-194321","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-novice","tag-headlines","tag-najpomembnejse-novice","tag-napad","tag-nato","tag-news","tag-novice","tag-obrambo","tag-osrednje-novice","tag-rusija","tag-slovene","tag-slovenscina","tag-top-stories","tag-vladimir-putin","tag-vojna"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/117111034637728925","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/194321","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=194321"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/194321\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/194322"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=194321"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=194321"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=194321"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}