{"id":194389,"date":"2026-08-17T14:26:14","date_gmt":"2026-08-17T14:26:14","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/194389\/"},"modified":"2026-08-17T14:26:14","modified_gmt":"2026-08-17T14:26:14","slug":"umrl-je-gledaliski-reziser-in-dramatik-mile-korun","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/194389\/","title":{"rendered":"Umrl je gledali\u0161ki re\u017eiser in dramatik Mile Korun"},"content":{"rendered":"

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Mile
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tMile Korun (1928 – 2026) je bistveno zaznamoval slovensko gledali\u0161ko poetiko druge polovice 20. stoletja. Korunova ustvarjalna doba zajema najmanj pet ustvarjalnih stopenj od modernizma do fundamentalizma.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Mile
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tMile Korun ob postavitvi Pohuj\u0161anja v ljubljanski Drami leta 1965; uprizoritvi, ki je dodobra razburkala tedanjo gledali\u0161ko krajino. Foto: Ikonoteka SLOGI \u2013 Gledali\u0161ki muzej<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\tSpremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google<\/p>\n

\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

Mile Korun se je rodil leta 1928 v Ljubljani. \u0160tudiral je arhitekturo; od tod je izviral njegov poseben posluh za prostor, tudi odrski, kot je neko\u010d opazil Ivo Svetina.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n

V svoji gledali\u0161ki karieri je bil znan po afiniteti do slovenskih avtorjev, kot so Ivan Cankar, Mirko Zupan\u010di\u010d, Matja\u017e Zupan\u010di\u010d, Zdenko Kodri\u010d, Dane Zajc, Peter Bo\u017ei\u010d, Gregor Strni\u0161a, Slavko Grum in Tone Partlji\u010d.<\/p>\n

Z avtoriteto, karizmo in znanjem je znal v svoje ideje vklju\u010diti vse gledali\u0161ke sodelavce, obenem pa se je zavedal, da je nosilec gledali\u0161ke predstave igralec.<\/p>\n

Stalnica njegovega repertoarja je bil Ivan Cankar, ki ga je spremljal od najzgodnej\u0161ih gledali\u0161kih za\u010detkov konec 50. let minulega stoletja. Tako je Hlapce re\u017eiral petkrat, trikrat komedijo Za narodov blagor in Pohuj\u0161anje v dolini \u0161entflorjanski, dvakrat pa se je lotil Lepe Vide.<\/p>\n

Branje Cankarja, ki je razburilo stare avtoritete
Pohuj\u0161anje v dolini \u0160entflorjanski je prvi\u010d re\u017eiral maja 1965 v ljubljanski Drami. Kritik Josip Vidmar ga je takrat ozna\u010dil za huligana, ki je “pohuj\u0161al”, slovensko gledali\u0161\u010de, predstavo pa za “pljunek na Cankarja”. Celo svojo kariero je vztrajal pri samostojnosti gledali\u0161\u010da v odnosu do literature, saj, kot je sam rad poudarjal, “beseda ni vsemogo\u010dna”. <\/p>\n

Tudi Vidmar je svoje mnenje o Korunu pozneje spremenil. Leta 1968 je ob Ajshilovi Oresteji, ki je bila prav tako uprizorjena v ljubljanski Drami, zapisal, da je to mojstrska predstava.<\/p>\n

Borec za modernizacijo znotraj institucionalnih gledali\u0161\u010d
Korunove predstave so bile vsaj v za\u010detku modernisti\u010dne, pozneje pa so ga nekateri ozna\u010devali za fundamentalista. Bil je eden prvih reformatorjev slovenskega gledali\u0161\u010da. Vztrajal je pri reformaciji in modernizaciji znotraj nacionalnih gledali\u0161kih hi\u0161 in kljub vabilom ni sodeloval pri eksperimentalnih gledali\u0161\u010dih, kot je bil Oder 57. Za svoje uprizoritve slovenskih in svetovnih klasi\u010dnih dram je prejel pomembne gledali\u0161ke nagrade in priznanja tako v Sloveniji kot na obmo\u010dju nekdanje Jugoslavije.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Foto:
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tFoto: Arhiv CTF UL AGRFT<\/p>\n

Mentor mlaj\u0161im generacijam
Profesorskemu zboru na AGRFT se je kot docent za dramsko igro pridru\u017eil leta 1970. “Nikar ne posku\u0161ajmo vzgojiti re\u017eiserja (ali igralca) po svoji podobi, tako kakor je, pravijo, Bog ustvaril svojega Adama,” je zapisal v zborniku ob 50-letnici Akademije. “Prizadevajmo si, da ostane \u0161tudent samosvoj, da ohrani svojo osebno izvirnost, svojo istovetnost. Kajti ni\u010d stalnega, ni\u010d dokon\u010dnega in nespremenljivega ni v umetnosti. Na\u010dela in pravila in vzorci in modeli v umetnosti le redko kaj \u0161tejejo, in \u0161e to ponavadi le kot stvar, ki jo je treba obiti, prekr\u0161iti ali spremeniti.”<\/p>\n

Iz vpra\u0161anja, “kako je z njegovim pisanjem dialogov”, se je rodila cela nova kariera
V zrelih letih se je Korun lotil \u0161e pisanja dramskih besedil. Kot je dejal pred premiero svojega dramskega prvenca Svetovalec, ki so ga uprizorili pred desetimi leti v Mestnem gledali\u0161\u010du ljubljanskem, bi mu, \u010de bi bil star 20 let, ne bi bilo tako neprijetno. “\u010ce me pa imajo pri 88 letih za za\u010detnika, je pa pa\u010d tako. Saj sem za\u010detnik, priznam, a se no\u010dem prerivati v cehu pravih slovenskih dramatikov, zdi se mi, da ne sodim mednje, da sem druge vrste \u010dlovek, nekdo ki je iz ene stranke \u0161el v drugo…”<\/p>\n

Za pisanje dram se je odlo\u010dil, kot je neko\u010d podal zelo preprosto, “ker je imel kot upokojenec \u010das”. “Ko sem zaklju\u010dil poro\u010dilo o nekon\u010danem Kralju Learu, sem razmi\u0161ljal, kaj bi. In sem se spomnil, da bi lahko razre\u0161il vpra\u0161anje, kako je z mojim znanjem pisanja dialogov. Ali jih znam pisati ali ne. In sem za\u010del.”<\/p>\n

Leta 2017 je krstno izvedbo v ljubljanski Drami do\u017eivela \u0161e Korunova dram v re\u017eiji Matja\u017ea Zupan\u010di\u010da Sveti mo\u017e, ki jo je avtor ozna\u010dil za postme\u0161\u010danski igrokaz.<\/p>\n

Svoje misli o gledali\u0161\u010du, igri in uprizarjanju, gledalcu in predstavi ter o re\u017eiserju in igralcu je Korun zbral v knjigi Biti z igro (2006). “Hvale\u017een sem usodi, da me je pripeljala v gledali\u0161\u010de in mi omogo\u010dila, da sem ga do podrobnosti spoznal,” je povedal ob njenem izidu. Leta 2015 je v Knji\u017enici MGL iz\u0161la \u0161e njegova knjiga Kon\u010dno poro\u010dilo o nekon\u010danem Kralju Learu v ljubljanski Drami.<\/p>\n

Pred desetimi leti je Korun kot gost oddaje Profil v pogovoru z Marjano Ravnjak razmi\u0161ljal tudi o (lastni) minljivosti: “Na nek na\u010din sem – upam, da to ni preve\u010d pregr\u0161no priznati – s samim seboj kar zadovoljen. Kar pa se smrti ti\u010de: na nek na\u010din sem jo potegnil iz transcendence z mislijo, da smrt sam nosim v sebi. Smrt je na nek na\u010din moja last, smrt ni nekaj, kar s koso stra\u0161i na obzorju. Ko umrem jaz, umre tudi moja smrt. S to mislijo sem si na nek na\u010din olaj\u0161al prehod iz nekaj v ni\u010d.”<\/p>\n

\t\t\t\tMile Korun<\/p>\n

\t\t\t\tSveti mo\u017e: Mile Korun<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tRadijski poklon Miletu Korunu ob 90-letnici rojstva<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Mile Korun (1928 – 2026) je bistveno zaznamoval slovensko gledali\u0161ko poetiko druge polovice 20. stoletja. Korunova ustvarjalna doba…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":194390,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[6],"tags":[2307,48482,18228,59,61,62,37,58,60,38],"class_list":["post-194389","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-slovenija","tag-gledalisce","tag-mile-korun","tag-nekrolog","tag-republic-of-slovenia","tag-republika-slovenija","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/117111317221737198","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/194389","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=194389"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/194389\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/194390"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=194389"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=194389"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=194389"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}