{"id":194465,"date":"2026-08-17T15:57:13","date_gmt":"2026-08-17T15:57:13","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/194465\/"},"modified":"2026-08-17T15:57:13","modified_gmt":"2026-08-17T15:57:13","slug":"preprosto-vincent-zakaj-se-je-umetnik-vecinoma-podpisoval-le-z-imenom-in-podpisal-tako-malo-del","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/194465\/","title":{"rendered":"Preprosto “Vincent”: zakaj se je umetnik ve\u010dinoma podpisoval le z imenom in podpisal tako malo del?"},"content":{"rendered":"


\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\tSpremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google<\/p>\n

\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

Raziskavo so pred kratkim izvedli pod okriljem van Goghovega muzeja v Amsterdamu, raziskovalka Julia Engelmayer pa je svoje ugotovitve objavila v \u010dlanku z naslovom Preprosto “Vincent”: Pregled van Goghovih podpisanih slik.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Van
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tVan Gogh: Son\u010dnice, 1988, londonska razli\u010dica Foto: Narodna galerija London<\/p>\n

Podpis na zgolj pribli\u017eno 15 odstotkih slik
Raziskava je pokazala, da je van Gogh v desetletju umetni\u0161kega ustvarjanja svoje ime zapisal le na 133 od 840 znanih slik, kar je pribli\u017eno 15 odstotkov. Pri tem se je skoraj vedno podpisoval le z osebnim imenom \u2013 zunaj Nizozemske naj bi si namre\u010d ljudje te\u017eko zapomnili ali izgovorili njegov priimek.<\/p>\n

O dejstvu, da je s podpisom opremil le majhen dele\u017e svojega, pa je najve\u010d mogo\u010de izvedeti iz njegovih pisem, navaja Art Daily. Njegova razmi\u0161ljanja o slikarski praksi namre\u010d razkrivajo njegovo izredno kriti\u010dno naravo in sam je v \u010dasu svoje kariere ve\u010dino svojih del imel za vajo ali pripravo. To tudi pojasnjuje, zakaj pred letom 1884 ni podpisal nobene slike, \u010deprav je z oljem za\u010del slikati \u017ee leta 1881. Risbe je za\u010del podpisovati \u017ee prej.<\/p>\n

Prihod v Pariz pove\u010dal komercialne ambicije
S prihodom v Pariz so se pove\u010dale njegove komercialne ambicije, prav tako pa tudi \u0161tevilo podpisanih del. Kmalu po prihodu v Arles, ko je imel pari\u0161ki umetnostni trg \u0161e vedno sve\u017e v spominu, je redno podpisoval svoje slike. Ko se je njegovo du\u0161evno zdravje poslab\u0161alo, pa se je \u0161tevilo podpisov znatno zmanj\u0161alo. Pogosto je s podpisom opremil slike, ki jih je podaril dru\u017einskim \u010dlanom in prijateljem. Slik, ki jih je naslikal po grafi\u010dnih predlogah Milleta, Rembrandta in Delacroixa, obi\u010dajno ni podpisal. Izjema je slika Pieta (po Delacroixu) iz leta 1889, ki je nastala kot darilo za njegovo sestro Willemien.<\/p>\n

Van Gogh je pogosto podpis dodal tudi na dela, ki jih je naslikal v sklopu izmenjav s svojimi umetni\u0161kimi prijatelji. Lep primer je njegovo tiho\u017eitje z naslovom Trije pari \u010devljev iz leta 1886, ki ga je z avstralskim umetnikom Johnom Petrom Russllom zamenjal za svoj portret izpod njegovega \u010dopi\u010da. Na sliki namre\u010d ni samo en, ampak kar dva podpisa. Eden je majhen in komaj viden, vrezan v barvo v van Goghovem zna\u010dilnem slogu, drugi v zgornjem desnem kotu pa je izpisan z velikimi tiskanimi \u010drkami in v pisavi, ki zelo spominja na Russllovo. Zakaj je Russell morda sam dodal ta podpis, ostaja neznano. Morda ni mogel razbrati van Goghovega podpisa ali pa se mu je zdel preve\u010d skromen in se je odlo\u010dil, da bo imenu svojega prijatelja namenil vidnej\u0161e mesto.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Vincent
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tVincent van Gogh, 1885, olje na platnu, 81,5 cm x 114,5 cm. Podpis je viden na naslonjalu skrajno levega stola. Foto: Wikipedia Commons<\/p>\n

Van Gogh je podpis v redkih primerih uporabil, da je sliki dodal poseben poudarek. Art Daily kot primer navaja sliko Morska pokrajina blizu Les Saintes-Maries-de-la-Mer iz leta 1888. Ker ni bil zadovoljen z barvno shemo, je, kot je napisal bratu, v spodnji levi kot namestil zelo drzen rde\u010d podpis, saj si je \u017eelel “rde\u010de note v zeleni”.<\/p>\n

Van Goghov podpis sicer po eni strani njegovim delom daje dodatno dimenzijo, pa je po drugi strani pomembna tudi njegova odsotnost. \u0160tevilne poznej\u0161e mojstrovine so namre\u010d ostale nepodpisane. Po sprejemu v ustanovo v Saint-Remyju leta 1889 je njegova samozavest postopoma upadala in v tem obdobju ni podpisal skoraj nobene od svojih stvaritev. V Auversu je le na eno sliko zapisal Vincent \u2013 \u0161lo je za portret, ki ga je podaril svojemu modelu Adeline Ravoux.<\/p>\n

Posebej ponosen na Jedce krompirja in Son\u010dnice
Iz slikarjevih pisem je razvidno, da je podpisoval stvaritve, na katere je bil \u0161e posebej ponosen, kot so Jedci krompirja (1885), ki jih je \u0161tel za svoje prvo mojstrovino, in Son\u010dnice (1889). Jedcem se je posve\u010dal ve\u010d tednov, podpisal se je na hrbtni strani stola na levi, je pa danes njegov podpis \u0161e komaj viden, navaja Art Daily.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google Raziskavo so pred kratkim izvedli pod okriljem van Goghovega muzeja v…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":194466,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[18],"tags":[114,3491,62,2560,37,58,60,38,48492,115],"class_list":["post-194465","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-zabava","tag-entertainment","tag-raziskava","tag-si","tag-slikarstvo","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-vincent-van-gogh","tag-zabava"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/117111675085418414","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/194465","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=194465"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/194465\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/194466"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=194465"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=194465"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=194465"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}