![\"Sergej](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/08\/3703503.width-660.format-webp.webp\")
<\/p>\nJohann Sebastian Bach je eden tistih skladateljev, h katerim se glasbeniki vra\u010dajo vse \u017eivljenje, pa jih njegova glasba \u0161e vedno lahko preseneti. Prav njegov brez\u010dasni vpliv bo v ospredju koncerta Brez\u010dasni Bach, ki bo 18. avgusta ob 20. uri v Slovenski filharmoniji v okviru Ljubljana Festivala. Zasedbi Ensemble Dissonance se bo pridru\u017eil ruski violinist in dirigent Sergej Krilov, dolgoletni glasbeni direktor Litovskega komornega orkestra, ki \u017ee vrsto let nastopa v dvojni vlogi solista in dirigenta. Program bo povezal Bachova Koncerta za violino in godalni orkester v a-molu, BWV 1041, in v E-duru, BWV 1042, z Violinsko sonato \u0161t. 1 Alfreda \u0160nitkeja ter Esoconcertom Ezia Bossa. Tako bo ve\u010der vzpostavil zanimiv dialog med baro\u010dno dedi\u0161\u010dino in glasbo 20. ter 21. stoletja. \u0160nitke se v svoji sonati na Bachovo tradicijo ozira ve\u010dplastno in mestoma ironi\u010dno, Bosso pa je Esoconcerto neposredno zasnoval pod vplivom Bachovega glasbenega mi\u0161ljenja. Krilov, ki je nastopal z uglednimi orkestri, med drugim z Londonskim filharmoni\u010dnim orkestrom, Filharmoni\u010dnim orkestrom iz Monte Carla in Londonskim kraljevim filharmoni\u010dnim orkestrom, je gostoval tudi v milanski Scali, kjer je novembra 2024 odprl simfoni\u010dno sezono s Koncertom za violino Johannesa Brahmsa. Na ljubljanskem koncertu bo tako z Ensemble Dissonance prepletel izku\u0161nje velikega orkestrskega odra in komornega muziciranja.<\/p>\n
Gospod Krilov, ob\u010dinstvo vas pozna kot glasbenika, ki z enako suverenostjo stopa v vlogo solista in dirigenta. \u010ce za\u010dnemo lahkotno: je ta dvojna vloga za vas bolj igra ravnote\u017eja ali dialog dveh razli\u010dnih notranjih glasov?<\/p>\n
Zame je to zagotovo bolj dialog kot igra ravnote\u017eja. V mislih teh dveh vlog pravzaprav ne lo\u010dujem. Ko igram violino, vedno poslu\u0161am, kaj se dogaja okoli mene, razmi\u0161ljam o strukturi, fraziranju in smeri glasbe, na nek na\u010din razmi\u0161ljam kot dirigent. In ko dirigiram, verjetno \u0161e vedno zelo veliko razmi\u0161ljam kot instrumentalist, iz notranjosti zvoka. Ti dve plati se torej nenehno vplivata druga na drugo in se medsebojno bogatita. Na koncu sta preprosto dva razli\u010dna na\u010dina pribli\u017eevanja isti stvari: glasbi.<\/p>\n
<\/p>\n
Sergej Krilov bo nastopil v okviru Ljubljana Festivala. FOTO: Tomas Juskaitis Tomas Juskaitis<\/p>\n
Z Ensemble Dissonance boste ustvarili dialog med tradicijo in sodobnostjo. Kako pomembno se vam zdi, da ob tak\u0161nih programih tudi ob\u010dinstvo ne ostane le poslu\u0161alec, temve\u010d postane soudele\u017eenec tega notranjega glasbenega premisleka?<\/p>\n
To je zelo pomembno, vendar ne bi \u017eelel, da bi ob\u010dinstvo imelo ob\u010dutek, da mora razumeti nekak\u0161en intelektualni koncept, ki stoji za programom. Najmo\u010dnej\u0161e glasbene povezave pogosto zaznamo intuitivno. Poslu\u0161ate Bacha, nato \u0160nitkeja in se morda pozneje v mislih vrnete k ne\u010demu, kar ste sli\u0161ali prej, in nenadoma ista glasbena gesta dobi druga\u010den pomen. Zame ob\u010dinstvo tako ali tako nikoli ni pasivno. Zbranost v dvorani, ti\u0161ina, napetost, odziv \u2026 Vse to vpliva na to, kar se dogaja na odru. Koncert je vedno oblika izmenjave. \u010ce je ta izmenjava mo\u010dna, ob\u010dinstvo postane del izvedbe, ne da bi mu bilo treba kadar koli povedati, kako naj poslu\u0161a.<\/p>\n
Va\u0161a pot vas vodi med najve\u010dje svetovne odre in orkestre, hkrati pa pogosto delujete v zelo intimnih komornih okoljih. Kje se kot glasbenik pravzaprav najbolj \u00bbsli\u0161ite\u00ab, v velikem prostoru z orkestrom ali v bli\u017eini, kjer se vsak ton razkrije brez distance?<\/p>\n
Potrebujem oba svetova. Igranje z velikim orkestrom ti da izjemen ob\u010dutek razse\u017enosti, barve in energije. Nekaj skoraj fizi\u010dnega je v tem, da si obdan s tako ogromno zvo\u010dno razse\u017enostjo. Komorna glasba oziroma igranje z majhnim ansamblom ponuja druga\u010dno vrsto intenzivnosti. Sli\u0161i\u0161 vse. Vsak dih je pomemben, vsaka gesta je pomembna in komunikacija med glasbeniki postane izjemno neposredna. Ne bi \u017eelel izbirati med tema dvema svetovoma. Drug drugega bogatita in prav nenehno prehajanje med njima je ena od stvari, zaradi katerih moje glasbeno \u017eivljenje ostaja zares \u017eivo.<\/p>\n
![\"Sergej](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/08\/3703506.width-660.format-webp.webp\")
<\/p>\n
Sergej Krilov FOTO: Cristian_chiodelli<\/p>\n
Ko danes stopite na oder z Bachom, po vseh letih in odrih sveta, imate ob\u010dutek, da ga vedno bolje razumete ali pa vas vsaki\u010d znova malce \u00bbprehiti\u00ab in opomni, da je njegova glasba \u0161e vedno korak pred nami?<\/p>\n
Vsekakor drugo. Seveda po mnogih letih izvajanja Bachove glasbe za\u010dne\u0161 marsikaj dojemati druga\u010de. Spremeni se tvoja perspektiva, spremenijo se tvoje prioritete in morda te manj zanima dokazovanje ali demonstriranje ne\u010desa, vse bolj pa preprosto to, da pusti\u0161 glasbi, da spregovori sama zase. Toda nikoli ne bi rekel, da Bacha popolnoma razumem. Ravno nasprotno: pogosteje ko se vra\u010da\u0161 k njegovi glasbi, bolj jasno se zaveda\u0161, koliko je \u0161e nepojasnjenega. To je verjetno eden od znakov zares velike glasbe. Z njo lahko pre\u017eivi\u0161 vse svoje \u017eivljenje in \u0161e vedno odkriva\u0161 nekaj, kar te preseneti. Bach je vedno malo pred nami in mislim, da se prav zato vedno znova vra\u010damo k njemu.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Johann Sebastian Bach je eden tistih skladateljev, h katerim se glasbeniki vra\u010dajo vse \u017eivljenje, pa jih njegova glasba…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":194506,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[21],"tags":[48496,124,6406,48497,62,37,58,60,38,7567],"class_list":["post-194505","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-ljubljana","tag-bach","tag-ljubljana","tag-ljubljana-festival","tag-sergej-krilov","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-slovenska-filharmonija"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/117111813004788627","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/194505","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=194505"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/194505\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/194506"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=194505"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=194505"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=194505"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}