Na svetovni ravni pa je bil leto\u0161nji julij drugi najtoplej\u0161i doslej, poro\u010da francoska tiskovna agencija AFP.<\/p>\n
Prva poletna meseca so v Evropi zaznamovali vro\u010dinski valovi, izjemno visoke temperature, su\u0161ne razmere in po\u017eari. V Zahodni Evropi je povpre\u010dna temperatura junija in julija zna\u0161ala rekordnih 21,62 stopinje Celzija. Za celotno Evropo pa je bil julij s povpre\u010dno temperaturo 20,49 stopinje Celzija 11. najtoplej\u0161i julij v zgodovini meritev.<\/p>\n
V juliju so bile izjemno su\u0161ne razmere opazne v dr\u017eavah Zahodne in Srednje Evrope, vklju\u010dno s Francijo, \u0160panijo, Avstrijo in Mad\u017earsko, pa tudi v Zdru\u017eenem kraljestvu, na Irskem in delih Islandije. Vodostaji rek so bili neobi\u010dajno nizki, kar je v ve\u010d dr\u017eavah vplivalo na promet, kmetijstvo in proizvodnjo energije.<\/p>\n
Na svetovni ravni si leto\u0161nji julij s povpre\u010dno temperaturo 16,9 stopinje deli drugo mesto z julijem 2024. Rekord tako \u0161e vedno dr\u017ei julij 2023, ko je bila zabele\u017eena temperatura 16,95 stopinje Celzija. Leto\u0161nji julij je bil tudi za 1,47 stopinje toplej\u0161i od julijev v predindustrijskem obdobju med letoma 1850 in 1900, poro\u010da nem\u0161ka tiskovna agencija dpa.<\/p>\n
Direktor Copernicusa Carlo Buontempo je pri tem opozoril, da je bilo zadnjih enajst let najtoplej\u0161ih v zgodovini meritev in da “tak\u0161nega podnebja \u0161e nismo do\u017eiveli v na\u0161em \u017eivljenju”. “Glavni vzrok za to segrevanje pa so – kot vemo – toplogredni plini,” je dodal.<\/p>\n
Po navedbah Copernicusa so svetovni oceani julija \u017ee drugi mesec zapored dosegli rekordno visoke temperature. Povpre\u010dna globalna temperatura morske povr\u0161ine je julija zna\u0161ala 20,96 stopinje, s \u010dimer je presegla prej\u0161nji rekord iz leta 2023.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Na svetovni ravni pa je bil leto\u0161nji julij drugi najtoplej\u0161i doslej, poro\u010da francoska tiskovna agencija AFP. Prva poletna…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":194512,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[3],"tags":[65,66,37,38],"class_list":["post-194511","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-evropa","tag-europe","tag-evropa","tag-slovene","tag-slovenscina"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/117111832468793489","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/194511","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=194511"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/194511\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/194512"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=194511"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=194511"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=194511"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}