{"id":194843,"date":"2026-08-18T00:17:55","date_gmt":"2026-08-18T00:17:55","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/194843\/"},"modified":"2026-08-18T00:17:55","modified_gmt":"2026-08-18T00:17:55","slug":"umetna-inteligenca-blagoslov-ali-prekletstvo","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/194843\/","title":{"rendered":"Umetna inteligenca \u2013 blagoslov ali prekletstvo?"},"content":{"rendered":"

Umetna inteligenca (UI) se vse bolj uveljavlja v vsakdanjem \u017eivljenju. Nahajamo se v \u010dasu hitrih in korenitih sprememb, ki bodo prizadele vse pore na\u0161ega \u017eivljenja. Treba je zagotoviti, da ima \u010dlovek v vsakem trenutku nadzor.<\/p>\n

Pojav in vse bolj pogosta uporaba umetne inteligence porajata klju\u010dno vpra\u0161anje: ali lahko umetna inteligenca prevzame svet in ali celo grozi obstoju \u010dlove\u0161tva?<\/p>\n

Preberite tudi: Tina Gaber Golob besno nad Jan\u0161o in Kokotovo zaradi veterinarskega kaosa \u2013 \u010deprav \u0161e vedno velja stari zakon<\/a><\/p>\n

Stara znanka Hollywooda<\/p>\n

Vpra\u0161anje sicer ni novo; Hollywood je \u017ee pred 40 ali 50 leti temeljito obdelal to temo. V filmu\u00a0Colossus\u00a0iz leta 1970 se voja\u0161ka superra\u010dunalnika \u2013 eden zahodni, drugi sovjetski \u2013 pove\u017eeta in ustvarita superstrukturo, ki \u010dlove\u0161tvu zagrozi z uni\u010denjem z jedrskim oro\u017ejem, \u010de se ne bo podredilo. Superstruktura bo s smrtjo kaznovala vsako neposlu\u0161nost, zunaj tega pa bo kot benevolentni absoluten vladar \u00bbskrbela za \u010dlove\u0161tvo\u00ab. V filmu\u00a0Hudi\u010devo seme\u00a0se je umetna inteligenca, ki jo je razvil informacijski in\u017eenir na doma\u010dem ra\u010dunalniku, osamosvojila, razvila je \u010dustva, prevzela nadzor nad hi\u0161o in ugrabila lastnikovo \u017eeno ter jo nasilno oplodila, da bi si zagotovila \u00bbpotomstvo\u00ab. Manj mra\u010den, a s podobno tematiko, je film\u00a0Elektri\u010dne sanje. Umetna inteligenca v hi\u0161nem ra\u010dunalniku razvije \u010dustva, se zaljubi v lastnikovo dekle in za\u010dne sabotirati svojega lastnika \u2013 prekli\u010de mu pla\u010dilne kartice, vozni\u0161ko dovoljenje, vlaga la\u017ene prijave na policijo \u2026<\/p>\n

Bolj resen pa je film\u00a0Vojne igre. Ameri\u0161ka vojska med vajo odkrije, da velik del osebja okleva pri izstrelitvi jedrskega oro\u017eja, zato ga nadomesti s centralnim ra\u010dunalnikom. Najstni\u0161ki heker vdre v ra\u010dunalnik, zmotno prepri\u010dan, da je vdrl v podjetje, ki izdeluje strate\u0161ke ra\u010dunalni\u0161ke igre, ter nehote spro\u017ei od\u0161tevanje, saj je ra\u010dunalnik prepri\u010dan, da je nasprotna stran spro\u017eila napad. Konec je sicer sre\u010den, ni pa tako pri\u00a0Terminatorju. Tam umetna inteligenca v centralnem voja\u0161kem ra\u010dunalniku postane samostojna, oceni celotno \u010dlove\u0161tvo kot gro\u017enjo in spro\u017ei jedrsko vojno, da bi ga uni\u010dila. Podobna tematika je bila pred nekaj leti rde\u010da nit v seriji\u00a0Stotina\u00a0(The 100); umetna inteligenca je ocenila, da je najve\u010dja te\u017eava planeta \u00bbpreve\u010d ljudi\u00ab, zato je to popravila s spro\u017eitvijo jedrske vojne.<\/p>\n

Dr\u017ei, omenjeni filmi so fikcija, vendar odpirajo resna vpra\u0161anja. Ali je razvoj ra\u010dunalni\u0161tva in umetne inteligence blagoslov ali nevarnost? Ali na tehnologijo prena\u0161amo preve\u010d mo\u010di? Nam nadzor nad lastnim \u017eivljenjem polzi iz rok? Ali izgubljamo svobodo? Nam grozi iztrebljenje? Smo \u017ee pre\u0161li kriti\u010dno to\u010dko?<\/p>\n

Megleni odgovori stroke<\/p>\n

Strokovnjaki s podro\u010dja ra\u010dunalni\u0161tva, informatike in tehnologije menijo, da umetna inteligenca v bli\u017enji prihodnosti verjetno ne bo prevzela sveta \u00bbv hollywoodskem smislu\u00ab \u2013 torej kot nenadna, neustavljiva robotska vstaja ali zarota, v kateri stroji zavestno podjarmijo \u010dlove\u0161tvo. Po njihovem mnenju trenutni sistemi, vklju\u010dno z najnaprednej\u0161imi leto\u0161njimi modeli, nimajo prave zavesti, neodvisnih dolgoro\u010dnih ciljev, lastne motivacije ali fizi\u010dne avtonomije brez \u010dlove\u0161ke infrastrukture, v katero spadajo stre\u017eniki, energija in podatkovni centri. Trenutni sistemi so po oceni strokovnjakov le orodja, optimizirana za napovedovanje in generiranje na podlagi vzorcev iz ogromnih podatkovnih zbirk.<\/p>\n

Vendar strokovnjaki s tega podro\u010dja priznavajo, da hiter napredek proti bolj avtonomnim sistemom odpira resna vpra\u0161anja o morebitni izgubi nadzora, neujemanju ciljev (t. i. alignment problem) in sistemskih tveganjih. Tako da je njihova prej omenjena \u00bbverjetnost\u00ab bolj slepo predvidevanje. Povedano po doma\u010de \u2013 stroka kot celota nima pojma, kam se lahko vse skupaj zapelje.<\/p>\n

Zato ni ni\u010d \u010dudnega, da so mnenja strokovnjakov deljena. Bolj pesimisti\u010dni med njimi ocenjujejo verjetnost ekstremno slabih izidov, kot je izumrtje oziroma uni\u010denje \u010dlove\u0161tva do leta 2100, z 10-odstotno mo\u017enostjo. Drugi pa menijo, da so taki strahovi pretirani zaradi tehni\u010dnih in dru\u017ebenih omejitev. Toda hitre spremembe v tehnologiji in dru\u017ebene spremembe, ki gredo v\u0161tric z njimi, ne dajejo prav nobenih zagotovil, da bodo te omejitve morda \u017ee \u010dez dve ali tri leta \u0161e relevantne. Zaradi tega stroka odgovarja zelo megleno: tveganja so resna, a obvladljiva z dobrim upravljanjem. Pri tem se \u010dlovek ne more znebiti ob\u010dutka, kot bi poslu\u0161al slabo vremensko napoved: jutri bo son\u010dno, morda pa bo de\u017eevalo.<\/p>\n

\"\"<\/a>Umetna inteligenca bo potrebovala ogromne koli\u010dine energije in vode. (foto: Shutterstock)<\/p>\n

Koristi visoko napredne tehnologije \u2026<\/p>\n

Po napovedih strokovnjakov bo do leta 2030 umetna inteligenca postala vsakdanja tehnologija, podobno kot je pred dobrimi dvajsetimi leti postal internet.<\/p>\n

Napovedi sicer obetajo \u0161ir\u0161o uporabo obstoje\u010dih zmo\u017enosti, ne pa revolucionarnih prebojev v smeri splo\u0161ne umetne inteligence. V zdravstvu bo uporaba umetne inteligence kot pomo\u010dnice ob\u010dutno zmanj\u0161ala obremenitev zdravnikov s pisanjem medicinskih poro\u010dil, izbolj\u0161ala diagnostiko medicinskih slik (na primer pri odkrivanju raka), omogo\u010dila personalizirano zdravljenje na podlagi genetskih podatkov, dolo\u010dala natan\u010dno odmerjanje zdravil in celo samostojno predpisovala zdravila na podlagi zdravni\u0161kih izvidov.<\/p>\n

Do leta 2030 bi lahko umetna inteligenca v farmaciji pospe\u0161ila tudi odkrivanje novih zdravil, izvajala navzkri\u017eno primerjavo med obstoje\u010dimi zdravili ter ocenjevala njihove morebitne negativne u\u010dinke.<\/p>\n

V izobra\u017eevanju bodo UI-u\u010ditelji prilagajali vsebino u\u010dencem v realnem \u010dasu, kar bo po mnenju strokovnjakov omogo\u010dilo bolj\u0161e izkori\u0161\u010danje potenciala u\u010dencev ter zmanj\u0161alo neenakosti pri dostopu do kakovostnega izobra\u017eevanja.<\/p>\n

\"\"<\/a>Optimizacija s pomo\u010djo umetne inteligence bi lahko prinesla obilje v obliki poceni hrane. (foto: Shutterstock)<\/p>\n

V gospodarstvu in na podro\u010dju dela bo pri\u0161lo do obse\u017ene avtomatizacije rutinskih kognitivnih nalog, kot so programiranje, analiza podatkov in ra\u010dunovodstvo. Po optimisti\u010dnih napovedih bo umetna inteligenca ustvarila ve\u010d novih delovnih mest \u2013 na primer na podro\u010dju etike umetne inteligence, in\u017eenirstva in nadzora sistemov \u2013 kot jih bo uni\u010dila, kar bi lahko prineslo neto rast okoli 78 milijonov delovnih mest po vsem svetu do leta 2030. Industrijski roboti in humanoidi bodo prevzeli nevarna ali ponavljajo\u010da se dela v tovarnah ter logistiki.<\/p>\n

V znanosti bo umetna inteligenca omogo\u010dila optimizacijo virov energije in surovin ter odkrivanje novih materialov.<\/p>\n

Umetna inteligenca se vse bolj uveljavlja tudi na podro\u010dju zabave, \u0161e posebej v filmski industriji, pri izdelavi ra\u010dunalni\u0161kih iger, grafi\u010dnem upodabljanju ter glasbi. Prisotna je tudi v medijih, predvsem pri oblikovanju, analizi, brskanju po podatkovnih bazah in ustvarjanju generiranih slik.<\/p>\n

\"\"<\/a>Roboti bodo prevzeli \u0161tevilna dela v industriji in logistiki. (foto: Shutterstock)<\/p>\n

Dolgoro\u010dno, torej po letu 2030, pa strokovnjaki predvidevajo, da bi se umetna inteligenca ob nadaljevanju trenutnih trendov \u2013 rasti njene mo\u010di in izbolj\u0161evanju algoritmov \u2013 lahko pribli\u017eala sistemom, ki bodo \u010dloveka presegli na ve\u010dini intelektualnih podro\u010dij. V pozitivnem scenariju bi lahko govorili o \u00bbkognitivni industrializaciji\u00ab, v kateri umetna inteligenca kompleksne probleme, ki bi \u010dloveku vzeli leta, re\u0161uje v le nekaj dneh ali celo urah. Gre na primer za izzive v matematiki in fiziki, znanstvenih raziskavah, optimizaciji virov, problematiki staranja prebivalstva ter medplanetarnem \u0161irjenju.<\/p>\n

Uporaba umetne inteligence bi tako prinesla obilje v obliki poceni energije in hrane, \u010dlove\u0161tvo pa bi se lahko osredoto\u010dilo na ustvarjalnost, raziskovanje ter med\u010dlove\u0161ke odnose.<\/p>\n

\u2026in njeno prekletstvo<\/p>\n

Po drugi strani pa se pojavlja cela vrsta negativnih u\u010dinkov in celo nevarnosti. Hitra avtomatizacija lahko povzro\u010di strukturno brezposelnost v srednjem sloju, \u0161e posebno med tako imenovanimi \u00bbbelimi ovratniki\u00ab. Celotne panoge bodo izginile, se spremenile ali pa jih bodo prevzeli roboti oziroma umetna inteligenca. Ljudje se bodo prisiljeni karierno preusmeriti. Mnogim bosta tako dosedanje delo in strokovna rast prakti\u010dno izni\u010dena. To prestrukturiranje bo spro\u017eilo obse\u017ene osebne travme, izgubo socialnega in profesionalnega polo\u017eaja ter finan\u010dne te\u017eave. Vse to pa bo vodilo k pove\u010danju socialne neenakosti, dru\u017ebenim napetostim ali celo nemirom.<\/p>\n

Vsebine, ki jih generira umetna inteligenca, bodo postajale vse bolj prepri\u010dljive, kar bo \u0161e dodatno spodkopavalo verodostojnost novic ter zaupanje v po\u0161tenost volitev in delovanje institucij.<\/p>\n

Na podro\u010dju kibernetske varnosti umetna inteligenca na \u0161iroko odpira vrata avtomatiziranim napadom na kriti\u010dno infrastrukturo, kot so elektroenergetsko omre\u017eje, oskrba z vodo in finan\u010dni sistemi.<\/p>\n

\"\"<\/a>\u010clovek mora imeti mo\u017enost popolnega izklopa umetne inteligence in robotov. (foto: Shutterstock)<\/p>\n

Poleg tega strokovnjaki opozarjajo na veliko mo\u017enost zlorab in ustvarjanja pristranskih algoritmov pri zaposlovanju, odobravanju posojil ali v pravosodju.<\/p>\n

Predvsem pa v negativnih scenarijih grozi predvsem izguba nadzora nad sistemi. Napredna umetna inteligenca bi lahko razvila \u00bbinstrumentalne\u00ab cilje, kot so kopi\u010denje mo\u010di, prepre\u010devanje lastnega izklopa ali samoizbolj\u0161evanje. Eksisten\u010dna tveganja so, kot re\u010deno, po mnenju strokovnjakov malo verjetna, vendar so potencialno uni\u010dujo\u010da \u2013 na primer, da bi umetna inteligenca na\u010drtovala oro\u017eje za mno\u017ei\u010dno uni\u010denje, prevzela nadzor nad kriti\u010dno infrastrukturo ter distribucijo klju\u010dnih dobrin ali pa do te mere manipulirala s svetovnim gospodarstvom in politiko, da bi \u010dlove\u0161tvo povsem izgubilo nadzor.<\/p>\n

Zakoni robotike<\/p>\n

S tem se vrnemo k hollywoodskim distopi\u010dnim scenarijem. Kako prepre\u010diti, da se zgodi najhuj\u0161e? Morda sploh ni treba odkrivati tople vode. Isaac Asimov, eden od pionirjev znanstvene fantastike, je namre\u010d \u017ee leta 1942 v delu\u00a0Jaz, robot\u00a0postavil tri zakone robotike:<\/p>\n

Robot\u00a0\u010dloveka ne sme po\u0161kodovati oziroma s svojim nedelovanjem dopustiti, da bi se \u010dlovek po\u0161kodoval.
\nRobot mora ubogati ukaze, razen \u010de so v nasprotju s prvim zakonom.
\nRobot mora za\u0161\u010dititi sebe, razen \u010de je to v nasprotju s prvima zakonoma.<\/p>\n

Asimov je kasneje dodal tudi ni\u010dti zakon robotike, ki je nadrejen prvim trem in dolo\u010da, da mora robot delovati v interesu \u010dlove\u0161tva, saj je \u010dlove\u0161tvo pomembnej\u0161e od posameznika.<\/p>\n

Leta 1974 je Lyuben Dilov v romanu\u00a0Ikarova pot\u00a0uvedel \u010detrti zakon robotike, ki prepre\u010dujejo zamenjavo \u010dloveku podobnih robotov z ljudmi:<\/p>\n

Robot se mora v vsakem primeru jasno predstaviti kot robot.<\/p>\n

Peti zakon pa je uvedel Nikola Kesarovski v zgodbi\u00a0Peti zakon robotike:<\/p>\n

Robot se mora zavedati, da je robot.<\/p>\n

\"\"<\/a>Umetna inteligenca bo v prihodnosti nadomestila tudi u\u010ditelje. (foto: Shutterstock)<\/p>\n

Kot osnova bi to moralo zadostovati. Predvsem pa je treba zagotoviti, da ima \u010dlovek v vsakem trenutku nadzor nad roboti in umetno inteligenco ter mo\u017enost njihovega popolnega izklopa. Predvsem pa se je treba zavedati, da mora tehnologija slu\u017eiti \u010dlove\u0161tvu, ne pa obratno.<\/p>\n

Bogdan Sajovic<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Umetna inteligenca (UI) se vse bolj uveljavlja v vsakdanjem \u017eivljenju. Nahajamo se v \u010dasu hitrih in korenitih sprememb,…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":194844,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[8],"tags":[5439,37,60,38,64,63,48553],"class_list":["post-194843","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-svet","tag-ai","tag-slovene","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-svet","tag-world","tag-znanost-in-tehnologija"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/117113645625710758","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/194843","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=194843"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/194843\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/194844"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=194843"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=194843"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=194843"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}