{"id":195338,"date":"2026-08-18T11:30:13","date_gmt":"2026-08-18T11:30:13","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/195338\/"},"modified":"2026-08-18T11:30:13","modified_gmt":"2026-08-18T11:30:13","slug":"koliko-je-druzbi-vredno-clovesko-zivljenje-odgovor-vpliva-tudi-na-varnost-cest","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/195338\/","title":{"rendered":"Koliko je dru\u017ebi vredno \u010dlove\u0161ko \u017eivljenje? Odgovor vpliva tudi na varnost cest"},"content":{"rendered":"

\"Koliko<\/p>\n

Upo\u0161tevaje statisti\u010dno vrednost \u017eivljenja smrtnost na cestah povzro\u010da visoke dru\u017ebene stro\u0161ke. Fotografija je simboli\u010dna. Foto: Jaka Gasar<\/p>\n

Koliko je dru\u017ebi vredno \u010dlove\u0161ko \u017eivljenje? Odgovor vpliva tudi na varnost cest<\/p>\n

Statisti\u010dna vrednost \u017eivljenja ne pomeni, da bi kdo ocenjeval konkretno \u010dlove\u0161ko \u017eivljenje, ampak je izra\u010dunana na podlagi odlo\u010ditev, s katerimi ljudje sami razkrivajo, koliko jim je vredno majhno zni\u017eanje tveganja smrti, je pojasnil redni profesor z ljubljanske ekonomske fakultete dr. Sa\u0161o Polanec.<\/p>\n

18. 08. 2026, 09.56\n <\/p>\n


\n \"Google
\n <\/a><\/p>\n

Oblikovalci politik se redno soo\u010dajo z izzivom sprejemanja odlo\u010ditev, ki imajo vpliv na tveganje smrti ljudi. Po prepri\u010danju organizacije najrazvitej\u0161ih dr\u017eav OECD lahko ocene vrednosti statisti\u010dnega \u017eivljenja pomagajo oblikovalcem politik bolje razumeti koristi javnih nalo\u017eb, ki vplivajo na tveganje umrljivosti v razli\u010dnih sektorjih, tako znotraj dr\u017eave kot med primerljivimi dr\u017eavami.<\/p>\n

Dru\u017ebenoekonomski stro\u0161ki prometnih nesre\u010d v Sloveniji so v letu 2025 zna\u0161ali 2,35 milijarde evrov oziroma 3,33 odstotka BDP. Stro\u0161ek ene smrtne \u017ertve je ocenjen na okoli 3,9 milijona evrov, od tega je statisti\u010dna vrednost \u017eivljenja pribli\u017eno 3,4 milijona evrov.<\/p>\n

Dolo\u010ditev stro\u017ejih standardov za u\u010dinkovitost porabe goriva pri vozilih lahko povzro\u010di vi\u0161je stro\u0161ke za potro\u0161nike in podjetja, hkrati pa re\u0161uje \u017eivljenja z izbolj\u0161ano kakovostjo zraka v urbanih obmo\u010djih, s \u010dimer se ustvarja kompromis med ekonomskimi stro\u0161ki in vrednostjo re\u0161evanja \u017eivljenj, kot primer uporabe statisti\u010dne vrednosti \u017eivljenja navajajo v OEDC. Ta pri\u010dakuje, da bo vrednost statisti\u010dnih ocen \u017eivljenja, predstavljenih v \u0161tudiji o vrednotenju tveganja umrljivosti pri ocenjevanju politik (Mortality Risk Valuation in Policy Assessment), \u0161iroko uporabna v analizah stro\u0161kov in koristi ter drugih ocenah politik in projektov, ki zajemajo vsa podro\u010dja, kjer je treba monetizirati u\u010dinke tveganja umrljivosti in jih primerjati s stro\u0161ki zni\u017eevanja umrljivosti, ne le v sektorju okolja, temve\u010d tudi v sektorjih prometa, energetike, varnosti hrane in zdravja.<\/p>\n

Statisti\u010dna vrednost \u017eivljenja v razvitih dr\u017eavah zna\u0161a okoli pet milijonov evrov \u2013 za dr\u017eave OECD v povpre\u010dju 4,8 milijona, za Evropsko unijo 5,6 milijona in za ZDA 5,7 milijona evrov. To so ocene, koliko je dru\u017ebi vredno prepre\u010diti smrt, in so klju\u010dne za ekonomsko politiko, na primer pri odlo\u010ditvi, ali zgraditi varnej\u0161o cesto ali ne.<\/p>\n

Dr. Sa\u0161o Polanec, redni profesor z ljubljanske ekonomske fakultete<\/p>\n

Upo\u0161tevaje statisti\u010dno vrednost \u017eivljenja smrtnost na cestah povzro\u010da visoke dru\u017ebene stro\u0161ke. Po podatkih Javne agencije za varnost prometa, ki si poleg policije na vse pretege prizadeva zmanj\u0161ati smrtnost na cestah, je letos do konca julija na slovenskih cestah umrlo 52 ljudi, kar je manj kot v enakem obdobju lani, ko so ceste terjale 59 \u017eivljenj, vendar je leto\u0161nja statistika slab\u0161a, kot je bila pred dvema letoma, ko je \u017eivljenjsko dobo pred\u010dasno kon\u010dalo 38 ljudi. Ob tak\u0161nih podatkih postane pomembno vpra\u0161anje, koliko je dru\u017ebi kot celoti vredno prepre\u010diti smrt, saj je od odgovora odvisno, koliko smo pripravljeni vlo\u017eiti v varnej\u0161e ceste in druge varnostne ukrepe, je opozoril redni profesor z ljubljanske ekonomske fakultete dr. Sa\u0161o Polanec.<\/p>\n

Po besedah Polanca je iz omenjene \u0161tudije OECD razvidno, da statisti\u010dna vrednost \u017eivljenja v razvitih dr\u017eavah zna\u0161a okoli pet milijonov evrov \u2013 za dr\u017eave OECD v povpre\u010dju 4,8 milijona, za Evropsko unijo 5,6 milijona in za ZDA 5,7 milijona evrov. \u00bbTo so ocene, koliko je dru\u017ebi vredno prepre\u010diti smrt, in so klju\u010dne za ekonomsko politiko, na primer pri odlo\u010ditvi, ali zgraditi varnej\u0161o cesto ali ne,\u00ab je dejal Polanec.<\/p>\n

In kako pridemo do teh \u0161tevilk? Statisti\u010dna vrednost \u017eivljenja po pojasnilih Polanca ne pomeni, da bi kdo ocenjeval konkretno \u010dlove\u0161ko \u017eivljenje; izra\u010dunana je na podlagi odlo\u010ditev, s katerimi ljudje sami razkrivajo, koliko jim je vredno majhno zni\u017eanje tveganja smrti. \u00bbEkonomisti uporabljamo dve vrsti metod. Prva so ankete, v katerih ljudi vpra\u0161amo, koliko bi bili pripravljeni pla\u010dati za ukrep, ki verjetnost smrti zni\u017ea denimo z ena na sto tiso\u010d. \u010ce je povpre\u010den odgovor 50 evrov, to implicira statisti\u010dno vrednost \u017eivljenja v vi\u0161ini petih milijonov evrov. Drugi na\u010din so metode razkritih preferenc, kjer vrednost razberemo iz dejanskega vedenja, najpogosteje iz pla\u010dnih razlik, saj morajo delodajalci za bolj tvegana delovna mesta ponuditi vi\u0161jo pla\u010do, pa tudi iz izdatkov za varnostno opremo. Nove vrednosti OECD so rezultat metaanalize 277 \u0161tudij z ve\u010d kot 4000 ocenami iz 49 dr\u017eav, pri \u010demer osnovne vrednosti temeljijo na \u0161tudijah obeh vrst iz obdobja 2009\u20132023.\u00ab<\/p>\n

Pomo\u010d pri presoji javnih politik<\/p>\n

Tako dobljena vrednost je po besedah Polanca namenjena presoji javnih politik: nalo\u017ebo v varnej\u0161o cesto je vredno izvesti, \u010de stane manj, kot zna\u0161a pri\u010dakovano \u0161tevilo prepre\u010denih smrti, pomno\u017eeno s statisti\u010dno vrednostjo \u017eivljenja. \u00bb\u010ce \u017eivljenje statisti\u010dno ni ni\u010d vredno, ga ne varujemo. Klju\u010dna determinanta vrednosti so dohodki. Pripravljenost pla\u010dati za zni\u017eanje tveganja raste pribli\u017eno sorazmerno z dohodkom, zato OECD priporo\u010da prenos statisti\u010dne vrednosti \u017eivljenja med dr\u017eavami z razmerjem BDP na prebivalca. Od tod izhajajo pomembne razlike: interval vrednosti \u017eivljenja v razvitih dr\u017eavah sega od pribli\u017eno 3,5 do 7 milijonov evrov. V dr\u017eavah z vi\u0161jo produktivnostjo je \u017eivljenje statisti\u010dno vredno ve\u010d,\u00ab je povedal Polanec.<\/p>\n

<\/p>\n

\"Zaradi<\/p>\n

promet<\/p>\n

Zaradi parkiranja v \u0160i\u0161ki ogro\u017eena varnost otrok<\/p>\n

<\/a><\/p>\n

OECD in EU ne uporabljata povsem enakih vhodnih podatkov. Evropski priro\u010dniki za vrednotenje prometnih projektov, ki jim sledi tudi slovenska praksa, so po pojasnilih Polanca zasidrani v ocenah okoli leta 2012, ki se od takrat le indeksirajo. \u00bbMeta\u0161tudija OECD iz leta 2025 je prva celovita posodobitev po tem obdobju in ka\u017ee, da so se vrednosti medtem zvi\u0161ale bolj, kot bi sledilo zgolj iz rasti dohodkov. To je posledica novej\u0161ih podatkov, \u0161ir\u0161e geografske pokritosti in izbolj\u0161anih metod. Pri\u010dakovati je, da se bodo ob prihodnji posodobitvi evropskih smernic zvi\u0161ale tudi vrednosti, ki se uporabljajo v Sloveniji,\u00ab je dejal Polanec.<\/p>\n

Zakaj je vrednotenje \u017eivljenja pomembno<\/p>\n

Po njegovih besedah so slovenske ocene pripravljene skladno z uveljavljeno evropsko metodologijo, a so v primerjavi z novimi ocenami OECD verjetno konservativne, saj bi ob upo\u0161tevanju novej\u0161ih ocen statisti\u010dno vrednost \u017eivljenja ocenili na okoli pet milijonov evrov, torej za pribli\u017eno polovico vi\u0161jo vrednost. Po oceni Jerneja Vozlja in sodelavcev iz podjetja PNZ, pripravljeni za Javno agencijo RS za varnost prometa, so dru\u017ebenoekonomski stro\u0161ki prometnih nesre\u010d v Sloveniji v letu 2025 zna\u0161ali 2,35 milijarde evrov oziroma 3,33 odstotka BDP. Stro\u0161ek ene smrtne \u017ertve je ocenjen na okoli 3,9 milijona evrov, od tega je statisti\u010dna vrednost \u017eivljenja pribli\u017eno 3,4 milijona. \u00bbTa poleg izgubljene proizvodnje zajema tudi \u010dlove\u0161ke stro\u0161ke, kot so bole\u010dina, \u017ealovanje in izguba kakovosti \u017eivljenja, pri po\u0161kodbah pa tudi rehabilitacijo in prilagoditev bivanja. \u00bb\u010ce statisti\u010dne vrednosti \u017eivljenja ne bi upo\u0161tevali, bi skupni stro\u0161ki prometnih nesre\u010d zna\u0161ali le 790 milijonov evrov oziroma 1,12 odstotka BDP. Razlika ka\u017ee, zakaj je vrednotenje \u017eivljenja tako pomembno. \u010ce ga ne upo\u0161tevamo, se velik del \u0161kode preprosto ne vidi in varnostne nalo\u017ebe izpadejo manj upravi\u010dene,\u00ab je poudaril Polanec.\u00a0<\/p>\n

Povezovanje \u017eivljenja z denarno vrednostjo se lahko zdi brez\u010dutno<\/p>\n

Po pojasnilih OECD je ideja, da bi \u010dlove\u0161ko \u017eivljenje povezali z denarno vrednostjo, intuitivno te\u017eko sprejemljiva in se lahko zdi brez\u010dutna ali kruta. Toda oblikovalci politik se redno soo\u010dajo z odlo\u010ditvami, ki vplivajo na tveganje smrti ljudi. Namen \u0161tudije OECD o vrednotenju tveganja umrljivosti pri ocenjevanju politik je opremiti oblikovalce politik z metodologijami vrednotenja in ekonomskimi vrednotenji, potrebnimi za oceno ekonomskih koristi prepre\u010denih smrtnih \u017ertev, znanih tudi kot vrednost statisti\u010dnega \u017eivljenja. Slednja predstavlja vrednost, ki jo dolo\u010dena populacija pripisuje prepre\u010devanju smrti neznane osebe, kot je zmanj\u0161anje \u0161tevila smrti zaradi onesna\u017eenosti zraka.<\/p>\n

Eksplicitne vrednosti tveganja umrljivosti, pridobljene s skrbno izvedenimi tehnikami vrednotenja, po navedbah OEDC izbolj\u0161ujejo informacije, ki so na voljo odlo\u010devalcem, saj zagotavljajo dosledno in pregledno merilo, ki se lahko uporablja na vseh podro\u010djih politike. Pomembno orodje za spodbujanje doslednosti pri ocenjevanju politik je analiza stro\u0161kov in koristi. Ta primerja skupne pri\u010dakovane stro\u0161ke dolo\u010dene politike z njenimi celotnimi pri\u010dakovanimi koristmi, da se opredelijo neto koristi za dru\u017ebo. Osnovne ocene vrednosti statisti\u010dnega \u017eivljenja je po pojasnilih OECD treba obravnavati kot izhodi\u0161\u010de za analize politik, ki vklju\u010dujejo tveganje umrljivosti, in ko je to mogo\u010de, prilagoditi konkretnemu dr\u017eavnemu in politi\u010dnemu kontekstu. \u00bbMorda je najpomembnej\u0161i dejavnik, ki vpliva na vrednost statisti\u010dnega \u017eivljenja, dohodek, merjen kot dohodek gospodinjstva ali kot BDP na prebivalca,\u00ab so dejali v OECD.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Upo\u0161tevaje statisti\u010dno vrednost \u017eivljenja smrtnost na cestah povzro\u010da visoke dru\u017ebene stro\u0161ke. Fotografija je simboli\u010dna. Foto: Jaka Gasar Koliko…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":195339,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[6],"tags":[48638,5893,59,61,22285,62,37,58,60,38,48637],"class_list":["post-195338","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-slovenija","tag-javna-agencija-rs-za-varnost-prometa","tag-oecd","tag-republic-of-slovenia","tag-republika-slovenija","tag-saso-polanec","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-statisticna-vrednost-zivljenja"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/117116287760887602","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/195338","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=195338"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/195338\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/195339"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=195338"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=195338"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=195338"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}