{"id":1956,"date":"2026-02-23T09:00:13","date_gmt":"2026-02-23T09:00:13","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/1956\/"},"modified":"2026-02-23T09:00:13","modified_gmt":"2026-02-23T09:00:13","slug":"evropa-nima-strategije-za-umetno-inteligenco","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/1956\/","title":{"rendered":"Evropa nima strategije za umetno inteligenco"},"content":{"rendered":"<p>Eric Schmidt je \u017ee skoraj dve desetletji osrednja osebnost pri Googlu, med letoma 2001 in 2017 je bil izvr\u0161ni direktor in predsednik uprave podjetja in Alphabeta, konglomerata, katerega del je Google. Kot aktivni\u00a0podpornik ameri\u0161ke demokratske stranke je vzdr\u017eeval tesen odnos z Barackom Obamo. Trenutno je med drugim izvr\u0161ni direktor in vlagatelj v letalsko-vesoljsko podjetje Relativity Space. Kakor pi\u0161e angle\u0161ka izdaja \u0161panskega dnevnika El Pa\u00eds, se je prej\u0161nji teden v Davosu sre\u010dal s skupino novinarjev, kjer je opozoril, da \u00bbEvropa v resnici nima nobene strategije za umetno inteligenco\u00ab in da \u00bbbo, \u010de ni pripravljena porabiti veliko denarja za evropske modele, na koncu uporabljala kitajske modele\u00ab.<\/p>\n<p>Schmidt je simbol \u010dasa, ko je Silicijeva dolina kazala ve\u010dinsko nagnjenost k liberalnim in demokratskim idejam. Januarja 2017 se je Sergey Brin, soustanovitelj Googla, pridru\u017eil uli\u010dnemu protestu proti priseljenski politiki republikanskega predsednika Donalda Trumpa, ki je tedaj ravno za\u010del svoj prvi mandat. Tam je bil tudi Sam Altman, izvr\u0161ni direktor dru\u017ebe OpenAI. Danes se je veliko spremenilo. Schmidt se \u0161e vedno nagiba na stran demokratov, a velik del Silicijeve doline se pribli\u017euje Trumpovi\u00a0administraciji, kar dokazuje podoba tehnolo\u0161kih voditeljev, ki so se udele\u017eili Trumpove druge inavguracije \u2013 med njimi so bili Elon Musk\u00a0(Tesla, SpaceX), Jeff Bezos\u00a0(Amazon), Mark Zuckerberg\u00a0(Meta) in tudi Sergey Brin, pi\u0161e El Pa\u00eds.<\/p>\n<p>Resno opozorilo Evropejcem<\/p>\n<p>\u00bbRes je pomembno, da Evropa pripravi model odprte kode, ki ga vodi sama. Ameri\u0161ka podjetja se ve\u010dinoma preusmerjajo na zaprtokodno programsko opremo, kar pomeni, da bo\u00a0pla\u010dljiva in licencirana. Kitajska ima v svojem pristopu ve\u010dinoma odprtokodno programsko opremo. \u010ce Evropa ne bo ukrepala in \u010de ne bo pripravljena porabiti veliko denarja za lastne evropske modele UI, bo na koncu uporabljala kitajske modele. To pa verjetno ni dober izid za Evropo,\u00ab je na sre\u010danju z novinarji v Davosu dejal Schmidt.<\/p>\n<p>\u00bbDa bi to dosegla, se mora Evropa lotiti cen energije. Nima zelo velikih podatkovnih centrov. Ima ogromno, ogromno vrhunskih tehni\u010dnih talentov in potrebuje veliko denarja. Se pravi, veliko denarja in veliko strojne opreme,\u00ab je po pisanju El Pa\u00edsa dejal Schmidt, ki v Evropi v tem sektorju opa\u017ea pomanjkanje strate\u0161ke jasnosti.<\/p>\n<p>\u00bbEvropa v resnici nima nobene strategije za umetno inteligenco. Ameri\u0161ko strategijo lahko razumemo kot iskanje splo\u0161ne\u00a0umetne\u00a0inteligence, kitajsko strategijo pa lahko razumemo kot nekaj druga\u010dnega. Kitajska strategija je uporaba umetne inteligence v vsem, vsepovsod, pri vseh nas. To sta\u00a0razli\u010dni\u00a0strategiji, ki imata\u00a0razli\u010dni\u00a0potencialni\u00a0poti,\u00ab\u00a0je dejal Schmidt.<\/p>\n<p>Vse, o \u010demer govori Schmidt, ka\u017ee na potrebo po skupnem evropskem ukrepanju, glede na obseg potrebnih nalo\u017eb ter povpra\u0161evanje po energiji in podatkih. Predsednica Evropske centralne banke Christine Lagarde\u00a0je to v panelni razpravi povzela takole: \u00bbUmetna inteligenca je kapitalsko intenzivna, energetsko intenzivna in podatkovno intenzivna. In uspeva, ko je vsega tega v izobilju. \u010ce ne bomo sodelovali, \u010de ne bomo opredelili novih pravil igre, bo na voljo manj podatkov za obdelavo. Manj kapitala bo kro\u017eilo. In to ne spodbuja sektorja, ki je trenutno vodilni in je zelo obetaven glede produktivnosti. Torej smo v polo\u017eaju, ko nimamo alternativ.\u00ab<\/p>\n<p>Naslednji veliki korak<\/p>\n<p>Glede uvedbe splo\u0161ne umetne inteligence Schmidt meni, da bo to trajalo dlje, kot si misli ve\u010dina strokovnjakov. \u00bbV San Franciscu ljudje verjamejo, da se bo to zgodilo v dveh ali treh letih. Jaz ne:\u00a0mislim, da bo trajalo nekoliko dlje,\u00ab ga povzema \u0161panski \u010dasnik.<\/p>\n<p>Naslednji korak, superinteligenco, postavlja v obdobje od deset do 20 let. \u00bb\u0160iroko soglasje o splo\u0161ni umetni inteligenci pomeni ra\u010dunalni\u0161ki sistem, ki ka\u017ee na splo\u0161no inteligenco, ki jo imajo ljudje. Trenutni modeli, ki temeljijo na jeziku, po\u010dnejo tisto, za kar so bili usposobljeni. Nimajo \u0161e sposobnosti, da bi sami ukrepali. Zdaj prehajamo od jezika k sklepanju: za\u010denjamo re\u0161evati probleme. Naslednji veliki korak so sistemi, ki lahko izberejo, na katerem problemu bodo delali. In potem je tu \u0161e superinteligenca, ki je na splo\u0161no opredeljena kot to\u010dka, ko ra\u010dunalni\u0161ki sistemi postanejo inteligentnej\u0161i od vseh nas. \u010ce ra\u010dunalniki \u2013 ne kdaj, ampak \u010de \u2013 lahko postanejo superinteligentni, potem smo v zelo, zelo druga\u010dnem re\u017eimu \u010dlove\u0161tva.\u00ab<\/p>\n<p>Kljub izjemni pomembnosti geopoliti\u010dnih napetosti so bile umetna inteligenca, njene mo\u017enosti,\u00a0njene obljube in tveganja zelo prisotne v razpravah\u00a0v Davosu, \u0161e pi\u0161e El Pa\u00eds, prav tako pa tudi zavedanje o tesnih povezavah \u0161tevilnih glavnih akterjev UI s Trumpovo administracijo, kot v primeru Elona Muska \u2013 ki je bil odlo\u010dilen za milijarderjevo zmago, \u0161e preden so se med njima pojavila nesoglasja \u2013 ali Petra Thiela, ustanovitelja Palantirja, podjetja z izjemno povezavo z ameri\u0161ko administracijo s\u00a0pogodbo\u00a0v vrednosti deset milijard dolarjev za dobavo programske opreme in umetne inteligence Pentagonu za vojskovanje prihodnosti.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Eric Schmidt je \u017ee skoraj dve desetletji osrednja osebnost pri Googlu, med letoma 2001 in 2017 je bil&hellip;\n","protected":false},"author":2,"featured_media":1957,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[3],"tags":[1511,65,66,1510,37,38,1396],"class_list":{"0":"post-1956","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-evropa","8":"tag-eric-schmidt","9":"tag-europe","10":"tag-evropa","11":"tag-google","12":"tag-slovene","13":"tag-slovenscina","14":"tag-umetna-inteligenca"},"share_on_mastodon":{"url":"","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1956","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1956"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1956\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/1957"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1956"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1956"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1956"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}