![\"Energetski](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/08\/Orig-marko_senekovic-600.webp\")
<\/p>\nVojni med ZDA in Iranom ni videti konca. Iran \u0161e vedno blokira ladijski promet skozi Hormu\u0161ko o\u017eino, skozi katero je pred vojno potekala pribli\u017eno petina svetovne trgovine z nafto in uteko\u010dinjenim zemeljskim plinom (LNG). V soboto je o\u017eino pre\u010dkalo le pet blagovnih ladij, v nedeljo ni bilo na\u010drtovanih pre\u010dkanj te plovne poti, je poro\u010dala Reuters. Koliko tankerjev je o\u017eino prevozilo z izklopljenimi transponderji, ni mogo\u010de oceniti.<\/p>\n
Poletna su\u0161a je so\u010dasno izsu\u0161ila evropske vodotoke in s tem bistveno zni\u017eala proizvodnjo hidroelektrarn. Zaradi ekstremne vro\u010dine je bilo treba omejiti obratovalno mo\u010d jedrskih elektrarn, varnostni ukrep je doletel tudi kr\u0161ko jedrsko elektrarno. Kako na\u0161teti dejavniki vplivajo na prihodnjo ceno energentov in elektrike v Sloveniji? Ali nas \u010dakajo podra\u017eitve, in \u010de da, kolik\u0161ne bodo?<\/p>\n
Cena nafte brent se giblje blizu 90 ameri\u0161kih dolarjev za 159-litrski sod. \u010ce bodo industrializirane dr\u017eave \u0161e naprej praznile svoje naftne rezerve, utegne to iz\u010drpavanje svetovnih zalog ceno potisniti proti sto dolarjem, so opozorili analitiki pri Commonwealth Bank of Australia. Sporo\u010dila vodstva iranskega re\u017eima ne ka\u017eejo na spro\u0161\u010danje blokade. Zahteva je, da morajo ZDA dokon\u010dno kon\u010dati vojno proti Iranu in njegovim zaveznikom v regiji ter sprostiti zamrznjena iranska sredstva. \u0160ele nato se je iranski re\u017eim pripravljen pogajati o umiku blokade.<\/p>\n
Iran \u0161e naprej blokira Hormu\u0161ko o\u017eino, skozi katero je pred vojno potekala petina svetovne trgovine z nafto in LNG. Cena nafte brent se giblje okoli 90 dolarjev, ob eskalaciji bi lahko dosegla tudi 150 dolarjev za sod\u010dek, opozarja predavatelj EPF.<\/p>\n
Iranski re\u017eim diktira razmere na energetskih trgih<\/p>\n
\u00bbTa o\u017eina se bo odpirala in zapirala le pod iranskim poveljstvom. Dokler ne sprejmete resni\u010dnosti poraza in se ne prenehate predajati fantazijam, bo Iran nadaljeval izvajanje blokade,\u00ab je na omre\u017eju X objavil namestnik iranskega zunanjega ministra Kazem Garibabadi. Ameri\u0161ki predsednik Donald Trump je medtem sporo\u010dil, naj se prebivalci ZDA pripravijo na nadaljnje visoke cene goriva.<\/p>\n
<\/p>\n
Marko Senekovi\u010d, predavatelj na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru: Kombinacija hladne zime, omejenih dobav LNG in nizkih zalog bi lahko povzro\u010dila porast cen zemeljskega plina. Foto: osebni arhiv<\/p>\n
Kak\u0161na so predvidevanja za Evropo in Slovenijo? \u00bbEvropski energetski trgi ostajajo izrazito izpostavljeni geopoliti\u010dnim in ponudbenim tveganjem,\u00ab uvodoma poudari Marko Senekovi\u010d s katedre za politi\u010dno ekonomijo mariborske ekonomsko-poslovne fakultete.<\/p>\n
Doslej so cenovni \u0161ok, ki ga je povzro\u010dilo zaprtje Hormu\u0161ke o\u017eine, bla\u017eili alternativne transportne poti, spro\u0161\u010danje strate\u0161kih zalog in predvsem izrazito zmanj\u0161anje kitajskega uvoza nafte. So\u010dasno je za stagnacijo svetovnega povpra\u0161evanja po nafti poskrbelo \u0161e ohlajanje industrijske aktivnosti. Ti bla\u017eilni dejavniki imajo omejitve, opozarja Senekovi\u010d, \u00bbzato porazdelitev cenovnih tveganj ostaja izrazito nagnjena navzgor\u00ab.<\/p>\n
Cena nafte utegne letos \u0161e mo\u010dno nihati, Senekovi\u010d ob odsotnosti ve\u010djih dodatnih pretresov pri\u010dakuje povpre\u010dno ceno pod 90 dolarjev za sod\u010dek z mo\u017enimi znatnimi kratkotrajnimi odstopanji, medtem ko bi nadaljnje motnje na Bli\u017enjem vzhodu lahko cene ob\u010dutno dvignile. \u00bbCene bi tako lahko zrasle tudi do 120, ob konkretni izrazitej\u0161i eskalaciji pa tudi do 150 dolarjev za sod\u010dek,\u00ab opozarja predavatelj z mariborske univerze.<\/p>\n
Kako krizne razmere poganjajo draginjo pogonskih goriv v Sloveniji? \u00bbCene goriv so v pomembni meri odvisne od gibanja cen nafte na sredozemski borzi, prav tako od sprememb na podro\u010dju reguliranega dela cene, kjer imajo najve\u010dji pomen tro\u0161arine in DDV,\u00ab odgovarja Bojan Ivanc, glavni ekonomist in vodja analitske slu\u017ebe Gospodarske zbornice Slovenije (GZS).<\/p>\n
Analitiki na FocusEconomics pri\u010dakujejo v prihodnjih mesecih padec cen nafte brent (ta prete\u017eno sledi cenam na sredozemski borzi) na 68 dolarjev za sod\u010dek v septembru, do 62 dolarjev v decembru 2026. \u00bbNa\u0161a ocena je sicer nekoliko vi\u0161ja, vendar je treba poudariti, da so kratkoro\u010dne cene izrazito pod vplivom konflikta na Bli\u017enjem vzhodu,\u00ab pravi Ivanc. \u00bbPod \u010drto \u2013 z najve\u010djo verjetnostjo ne pri\u010dakujemo dvigov cen goriv, pri\u010dakujemo pa dvig tro\u0161arin, ki bo zmanj\u0161al padec cen goriv.\u00ab<\/p>\n
![\"Energetski](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/08\/Orig-20260225_01518253-1000.webp\")
<\/p>\n
Bojan Ivanc, Glavni ekonomist GZS: Ocenjene podra\u017eitve ne bodo tako velike, da bi bistveno spremenile na\u0161 pogled na inflacijo. Letos pri\u010dakujemo v povpre\u010dju 3-odstotno rast cen \u017eivljenjskih potreb\u0161\u010din, v letu 2027 naj bi se ta umirila pri 2,8 odstotka. Foto: STa<\/p>\n
Pozimi grozi pomanjkanje uteko\u010dinjenega zemeljskega plina<\/p>\n
Evropska skladi\u0161\u010da zemeljskega plina so tako prazna, kot niso bila \u017ee 15 let. Hranilniki zemeljskega plina bi morali biti 1. julija vsaj 70-odstotno polni, v\u010deraj\u0161nje povpre\u010dje EU je komaj preseglo 60 odstotkov, je razvidno iz podatkov portala AGSI. Pred letom dni je bilo evropsko povpre\u010dje za 13 odstotnih to\u010dk vi\u0161je. Slovenija nima lastnih skladi\u0161\u010dnih zmogljivosti, Geoplin jih najema v sosednjih dr\u017eavah, najve\u010d v Avstriji.<\/p>\n
\u00bbZa Evropo je tveganje na trgu zemeljskega plina \u0161e pomembnej\u0161e,\u00ab poudarja Senekovi\u010d. \u010ce se bo izpad katarske proizvodnje uteko\u010dinjenega zemeljskega plina (LNG) nadaljeval do decembra, utegne priti do dokaj velikega globalnega primanjkljaja tega energenta. \u00bbKombinacija hladne zime, omejenih dobav LNG in nizkih zalog bi zato lahko povzro\u010dila porast cen zemeljskega plina,\u00ab napoveduje sogovornik.<\/p>\n
Glede na opisane razmere na veleprodajnih trgih se utegne zemeljski plin za gospodinjstva podra\u017eiti, dodaja Ivanc. Dvig cen je verjeten \u017ee oktobra, ob za\u010detku kurilne sezone. Senekovi\u010d izpostavlja \u0161e okoli\u0161\u010dino, da so zaradi proizvodne strukture evropskega energetskega trga cene elektrike \u0161e vedno tesno povezane s cenami zemeljskega plina, \u0161e zlasti pozimi, kar dodatno pove\u010duje tveganje podra\u017eitev elektri\u010dne energije za evropske odjemalce.<\/p>\n
Evropska skladi\u0161\u010da zemeljskega plina so najbolj prazna v zadnjih 15 letih. Ob izpadu katarskega LNG in hladni zimi grozi primanjkljaj, kar bi lahko dvignilo cene plina in posledi\u010dno elektrike za gospodinjstva.<\/p>\n
Dobavitelji elektrike (\u0161e) niso napovedali podra\u017eitev<\/p>\n
Ivanc dopu\u0161\u010da scenarij, po katerem bi se \u017ee jeseni podra\u017eila elektrika za gospodinjstva, a se mu zdijo podra\u017eitve verjetnej\u0161e \u0161ele z novim letom. \u00bbVeleprodajne cene elektri\u010dne energije v prvih osmih mesecih so za okoli 15 odstotkov vi\u0161je kot lani, zato bo od prihodnjih mesecev odvisno, za koliko bi se cene v letu 2027 lahko uskladile,\u00ab poudarja. \u00bbPrav tako ne smemo zanemariti morebitne intervencije vlade pri uskladitvi cene za gospodinjstva, ki bi lahko zamejila velikost dviga.\u00ab<\/p>\n
V nasprotju s cenami naftnih derivatov je prenos cenovnih gibanj z veleprodajnih trgov elektri\u010dne energije in plina v kon\u010dne cene dolgotrajnej\u0161i, je \u0161e opozoril Umar. In dodaja: \u00bbNajav podra\u017eitev ponudnikov elektri\u010dne energije za gospodinjstva za zdaj \u0161e nismo zasledili.\u00ab<\/p>\n
Nedvoumna so bila spomladanska opozorila Umarja: Dolgotrajno zaprtje Hormu\u0161ke o\u017eine in z njo povezane podra\u017eitve fosilnih goriv bi utegnili upo\u010dasniti gospodarsko rast v Sloveniji, zlasti izvoz in investicije, pove\u010dali bi se tudi inflacijski pritiski zaradi vi\u0161jih cen energentov.<\/p>\n
\u00bbTrajnej\u0161e zvi\u0161anje povpre\u010dne cene nafte na 120 ameri\u0161kih dolarjev za sod\u010dek bi povpre\u010dno inflacijo povi\u0161alo za okoli 2,5 odstotne to\u010dke, gospodarsko rast pa \u2013 predvsem zaradi upo\u010dasnjene rasti tujega povpra\u0161evanja in vi\u0161jih stro\u0161kov \u2013 upo\u010dasnilo za 1,5 odstotne to\u010dke,\u00ab je napovedoval marca. Po tak\u0161nem scenariju bi povpre\u010dna inflacija posko\u010dila z 2,5 na pet odstotkov; leto\u0161nja napovedana gospodarska rast bi padla na komaj 0,5 odstotka.<\/p>\n
Umar: Inflacija bo vi\u0161ja od spomladanske napovedi<\/p>\n
\u010ceprav Hormu\u0161ka o\u017eina ostaja neprehodna, se ta negativni scenarij (\u0161e) ni uresni\u010dil. \u00bbZa Slovenijo se za letos napoveduje nekoliko manj kot 2-odstotna gospodarska rast in okrog 3,5-odstotna inflacija,\u00ab ugotavlja Senekovi\u010d. \u00bbMorebiten nov zimski energetski \u0161ok bi slovenska gospodinjstva in podjetja neposredno prizadel prek vi\u0161jih cen goriv, plina in elektrike, posredno \u0161e dodatno prek slab\u0161e konkuren\u010dnosti gospodarstva in hkratnega \u0161ibkej\u0161ega povpra\u0161evanja na\u0161ih klju\u010dnih evropskih trgovinskih partneric.\u00ab<\/p>\n
Umar opozarja, da bi dolgotrajno zaprtje Hormu\u0161ke o\u017eine upo\u010dasnilo gospodarsko rast Slovenije in zvi\u0161alo inflacijo. Analitiki gospodarske zbornice letos pri\u010dakujejo 3-odstotno rast cen \u017eivljenjskih potreb\u0161\u010din, v letu 2027 naj bi se ta umirila pri 2,8 odstotka.<\/p>\n
\u00bbOcenjene podra\u017eitve ne bodo tako velike, da bi bistveno spremenile na\u0161 pogled na inflacijo,\u00ab pravi Ivanc. \u00bbLetos pri\u010dakujemo v povpre\u010dju 3-odstotno rast cen \u017eivljenjskih potreb\u0161\u010din, v letu 2027 naj bi se ta umirila pri 2,8 odstotka.\u00ab<\/p>\n
V Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj \u017ee pripravljajo jesenske napovedi gospodarskih gibanj. \u00bbGlede na trenutna inflacijska gibanja ocenjujemo, da bo inflacija letos in tudi v prihodnjem letu vi\u0161ja od na\u0161e pomladanske napovedi, ki smo jo pripravili tik pred izbruhom vojne na Bli\u017enjem vzhodu,\u00ab urad pojasnjuje Dnevniku. Takrat je za leto\u0161nje leto napovedal 2,6-odstotno medletno inflacijo, za leto 2027 pa 2,3-odstotno. Vi\u0161je cene nafte zaradi vojne v primerjavi s predpostavljenimi v leto\u0161nji pomladanski napovedi so v zadnjih mesecih \u017ee privedle do pribli\u017eno za 0,8 odstotne to\u010dke vi\u0161je inflacije, je \u0161e zapisal Umar.\u00a0<\/p>\n
Naftni derivati so se pono\u010di spet podra\u017eili<\/p>\n
![\"\u0160e](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/08\/Wide-A37A1433-400.webp\")
<\/p>\n