V tednu, ko je na borzi za\u010dela kotirati zavarovalnica Vzajemna in so za\u017eiveli individualni nalo\u017ebeni ra\u010duni, smo se pogovarjali z Igorjem \u0160tembergerjem, predsednikom uprave Ilirike. Ljubljanska borza se je sicer tokrat z mo\u010dnej\u0161o korekcijo odzvala na vojno v Iranu.<\/p>\n
\u00bbPo Venezueli in pritiskih na Kubo je bilo jasno, da napad na Gazo ni bil samo napad na Palestince, ampak obra\u010dun z milicama Hamas in Hezbolah. Vse to je pomenilo, da se pripravlja napad na Iran. Vpra\u0161anje je, kaj je cilj vseh teh spopadov. Ali je to slabljenje Kitajske ali je to predpriprava na ve\u010dji spopad? Je to izra\u017eanje pripravljenosti, da ZDA obvladajo polo\u017eaj, ki ga imajo v svetu, ali tega \u017eelijo celo izbolj\u0161ati v primerjavi s Kitajsko ter ka\u017eejo svojo mo\u010d pred morebitnim zaostrovanjem na Tajvanu? Gre za sekanje vezi med Kitajsko in dr\u017eavami, ki so ji naklonjene, pred morebitnim spopadom,\u00ab je geostrate\u0161ki polo\u017eaj ocenil Igor \u0160temberger, predsednik uprave in lastnik Ilirike.<\/p>\n
Globalni dogodki pogosto ne vplivajo pretirano na dogajanje na Ljubljanski borzi, a tokrat je bilo druga\u010de: te\u010daji so upadli, nato je sledilo delno okrevanje. \u00bbMajhen kapitalski trg sledi in bo sledil mednarodnim dogodkom. Delnice na Ljubljanski borzi so v zadnjih desetih letih rasle nadpovpre\u010dno, saj se je med gospodarsko krizo zgodil velik zastoj. Velika gospodarska kriza iz leta 2008 se je raz\u0161irila do leta 2016,\u00ab je ocenil \u0160temberger.<\/p>\n
Slovenski trg kapitala je \u017eiv<\/p>\n
Prej\u0161nji teden je na trgu kapitala za\u010dela kotirati delnica Vzajemne, v petek so za\u017eiveli individualni nalo\u017ebeni ra\u010duni, 16. marca pa bodo za\u010deli zbirati vpla\u010dila za tretjo izdajo ljudskih obveznic. Finan\u010dni supermarec bodo za\u010dinile tudi dr\u017eavnozborske volitve.<\/p>\n
Kako \u0160temberger komentira za\u010detek trgovanja z Vzajemno, ki je bilo dolgo napovedovano in pri\u010dakovano? \u00bbKotacija Vzajemne se je za\u010dela nelogi\u010dno. Dru\u017eba, ki je po kapitalu vredna od 79 do 80 milijonov evrov, je bila v dolo\u010denem trenutku na za\u010detku kotacije vredna ve\u010d kot milijardo evrov, za kar ni podlage oziroma analitskega temelja. Razlogov je ve\u010d, ve\u010dina delni\u010darjev delnic ni prenesla, zato je bilo v dolo\u010denem trenutku ve\u010d povpra\u0161evanja kot ponudbe. Na trgu so se zna\u0161li tudi manipulanti z naro\u010dili, ki so bila tr\u017ena, nelimitirana. Z 20 evrov smo \u0161li na osem evrov, \u0161est, tudi na \u0161tiri. Po\u010dasi bomo tam, kjer delnico vidi trg, investitorji ter bodo svoje mnenje podali analitiki.\u00ab<\/p>\n
Na\u0161 sogovornik je dodal, da so delni\u010darji Vzajemne starej\u0161i dr\u017eavljani, ki pogosto niso pou\u010deni, tudi ne gre za velike zneske: \u00bbSe je pa zanimanje v zadnjem mesecu pove\u010dalo, v \u010detrtek smo imeli veliko strank, ki so delnice prenesle na trgovalni ra\u010dun.\u00ab<\/p>\n
Kotacija na borzi je smiselna<\/p>\n
Z rastjo delnic in ukrepi ministrstva za finance za promocijo trga kapitala se je na trgu ustvarilo povpra\u0161evanje, ni pa dovolj ponudbe. Zadnji uvrstitvi na borzo sta turisti\u010dna agencija Relax in nepremi\u010dninska dru\u017eba Equinox. Kaj bi si \u0160temberger kot poznavalec \u017eelel na tem podro\u010dju?<\/p>\n
\u00bbDr\u017eava je lastnica v kar nekaj podjetjih. Povsod, kjer nima prave strategije ali kjer se ne gospodari dobro, je uvrstitev na borzo smiselna. Zato bi bilo dobro, da ta podjetja ali del teh kotira na borzi. Imamo Dars, elektropodjetja, Slovenski dr\u017eavni holding \u2013 vsi ti bi lahko kotirali. Imamo podjetja, v katerih je dr\u017eava 50-odstotni lastnik in bi del teh delnic lahko uvrstila na borzo, denimo Zavarovalnica Triglav, Telekom Slovenije,\u00ab prvi \u0160temberger.<\/p>\n
Poro\u010dali smo, da je minister za finance Klemen Bo\u0161tjan\u010di\u010d povedal, da bi se na borzo lahko uvrstila dr\u017eavna podjetja Sava Turizem, Istrabenz Turizem in Mladinska knjiga zalo\u017eba. Kaj pa zasebna pobuda? \u00bbImamo tudi veliko zasebnih podjetij, ki bi na trgu lahko iskala kapital za razvoj in \u0161iritev. V 30 letih je bilo na tem podro\u010dju narejenega premalo, da bi motivirali lastnike, da z delom podjetja stopijo na borzo in i\u0161\u010dejo kapital, ki je lastni\u0161ki.\u00ab<\/p>\n
INR so dober produkt<\/p>\n
Evropa mora nujno za\u010deti vlagati v lastno industrijo zaradi konkuren\u010dnosti, zato so instrumente, kot so INR, za\u010deli spodbujati tudi drugod po Evropi. \u00bbTovrstne ra\u010dune v Skandinaviji poznajo \u017ee 20 let, tudi v Franciji in Italiji. Tokrat je treba \u010destitati ministrstvu za finance, saj je bilo opravljeno veliko delo. Prepri\u010dan sem, da se bodo var\u010devalne navade Slovencev spremenile in da so ra\u010duni dobra podlaga za razpr\u0161itev tudi v dru\u017einskem prora\u010dunu.\u00ab<\/p>\n
Slovenci imajo na ban\u010dnih ra\u010dunih sicer pribli\u017eno 30 milijard evrov, ki pa so slabo obrestovani in ne slu\u017eijo razvoju. Dr\u017eava se slabega obrestovanja loteva s tretjo izdajo ljudskih obveznic, te bodo dr\u017eavljanom na voljo od 16. marca.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"V tednu, ko je na borzi za\u010dela kotirati zavarovalnica Vzajemna in so za\u017eiveli individualni nalo\u017ebeni ra\u010duni, smo se…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":19626,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[6],"tags":[8657,7287,401,59,61,62,37,58,60,38],"class_list":{"0":"post-19625","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-slovenija","8":"tag-igor-stemberger","9":"tag-ilirika","10":"tag-inr","11":"tag-republic-of-slovenia","12":"tag-republika-slovenija","13":"tag-si","14":"tag-slovene","15":"tag-slovenia","16":"tag-slovenija","17":"tag-slovenscina"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116202508428673741","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/19625","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=19625"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/19625\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/19626"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=19625"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=19625"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=19625"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}