Elektrika bo v prihodnjih letih \u0161e pomembnej\u0161a. Z njo bodo povezani avtomobili, ogrevanje, industrija, komunikacije in tudi podatkovni centri. Toda podnebne spremembe prina\u0161ajo novo te\u017eavo: kaj se zgodi, ko vro\u010dina in su\u0161a ote\u017eita proizvodnjo elektrike?<\/p>\n
Evropa bo potrebovala vse ve\u010d elektrike<\/p>\n
Evropa se hitro odmika od fosilnih goriv.\u00a0Avtomobile z motorji na notranje izgorevanje vse bolj nadome\u0161\u010dajo elektri\u010dna vozila, pri ogrevanju imajo pomembnej\u0161o vlogo toplotne \u010drpalke, elektrifikacija pa poteka tudi v industriji. Svoje potrebe imajo \u0161e podatkovni centri, hlajenje in vse ve\u010d naprav, ki so neko\u010d delovale brez elektri\u010dnega pogona.<\/p>\n
Po oceni Mednarodne agencije za energijo bi se lahko povpra\u0161evanje po elektri\u010dni energiji v Evropski uniji do leta 2030 pove\u010dalo za pribli\u017eno 300 teravatnih ur. To ni majhen skok. Elektrika bo postala osnova za precej ve\u010dji del vsakdanjega \u017eivljenja kot danes.<\/p>\n
Prav zato je pomembno vpra\u0161anje, ali bo elektroenergetski sistem zmogel slediti temu tempu. Ne le v povpre\u010dju skozi leto, ampak tudi takrat, ko bodo razmere najbolj neugodne.<\/p>\n
Su\u0161a \u017ee vpliva na proizvodnjo elektrike<\/p>\n
Leto\u0161nje poletje je pokazalo, da te\u017eava ni zgolj teoreti\u010dna. V ve\u010d evropskih dr\u017eavah je nizka koli\u010dina vode \u017ee vplivala na delovanje jedrskih elektrarn.<\/p>\n
V Romuniji je zaradi rekordno nizkega pretoka Donave konec julija izpadel eden od dveh reaktorjev jedrske elektrarne Cernavod\u0103. Zaradi nadaljnjega upadanja reke je bilo vpra\u0161ljivo tudi delovanje drugega. V Franciji je moral tamkaj\u0161nji energetski velikan EDF zaradi vro\u010dine ve\u010dkrat omejiti proizvodnjo jedrskih elektrarn. Podobno se je zgodilo v \u0160vici, kjer so zaradi razmer na reki Aare konec junija ustavili oba reaktorja elektrarne Beznau.<\/p>\n
Zakaj je voda pri tem tako pomembna? Ker jo za hlajenje v velikih koli\u010dinah potrebujejo\u00a0jedrske elektrarne. Ko so reke zaradi su\u0161e plitvej\u0161e in hkrati zelo tople, je mo\u017enosti za varno odvajanje toplote manj. Proizvodnjo je zato treba omejiti.<\/p>\n
Leto\u0161nji primeri so pomembno opozorilo. \u010ce bomo elektrike v prihodnje potrebovali \u0161e ve\u010d, bodo te\u017eave v obdobjih hude vro\u010dine in su\u0161e toliko bolj neprijetne.<\/p>\n
[[image_1_ge_837]]<\/p>\n
Elektri\u010dni avtomobili bodo pomenili tudi ve\u010djo porabo<\/p>\n
Dober primer so avtomobili.\u00a0Dele\u017e\u00a0elektri\u010dnih vozil\u00a0na evropskem trgu hitro raste. Junija je bilo po podatkih Evropskega zdru\u017eenja avtomobilskih proizvajalcev ACEA 17,5 odstotka vseh novih avtomobilov, registriranih v EU, povsem elektri\u010dnih.<\/p>\n
To pomeni manj bencina in dizla. Hkrati pa pomeni ve\u010djo porabo elektrike.<\/p>\n
\u010ce bo elektri\u010dni pogon v prihodnjih desetletjih postal prevladujo\u010d, bo moralo biti energije dovolj vsak dan. Tudi v najbolj vro\u010dih poletjih,\u00a0ko bodo reke na nizki ravni in ko bodo nekatere elektrarne zaradi vremenskih razmer te\u017eje proizvajale elektriko.<\/p>\n
Tu se skriva pomemben izziv zelenega prehoda. Elektrifikacija lahko zmanj\u0161a uporabo fosilnih goriv, vendar mora biti elektri\u010dni sistem dovolj odporen, da prenese nove obremenitve.<\/p>\n
Kaj se zgodi ob naslednji veliki su\u0161i?<\/p>\n
Evropa je \u0161ele na za\u010detku elektrifikacije. Ve\u010dina avtomobilov \u0161e vedno uporablja bencin ali dizel, \u0161tevilne stavbe se ogrevajo s fosilnimi gorivi, elektrifikacija industrije pa \u0161e poteka. Kljub temu so leto\u0161nje vremenske razmere \u017ee povzro\u010dile omejevanje proizvodnje v ve\u010d dr\u017eavah.<\/p>\n
Zato bo v prihodnje pomembno vpra\u0161anje, od kod bo pri\u0161la elektrika, ko jo bomo najbolj potrebovali.<\/p>\n
To velja tudi za elektri\u010dne avtomobile. \u010ce bo na evropskih cestah \u010dez nekaj desetletij bistveno ve\u010d vozil na elektri\u010dni pogon, bo treba zagotoviti dovolj energije za njihovo polnjenje. Hkrati bodo ve\u010d elektrike potrebovali sistemi ogrevanja in hlajenja\u00a0ter industrija.<\/p>\n
Podnebne spremembe tako ne vplivajo le na to, koliko energije potrebujemo. Vplivajo lahko tudi na to, kako zanesljivo jo lahko proizvedemo.<\/p>\n
[[image_2_ge_837]]<\/p>\n
Prihodnost bo zahtevala bolj odporen energetski sistem<\/p>\n
Prehod na elektriko je eden klju\u010dnih delov zmanj\u0161evanja uporabe fosilnih goriv. A sam prehod \u0161e ni dovolj. Energetski sistem bo moral biti pripravljen tudi na razmere, ki jih prina\u0161ajo vse pogostej\u0161a vro\u010da in su\u0161na obdobja.<\/p>\n
To pomeni, da bo ob na\u010drtovanju prihodnje energetike treba gledati \u0161ir\u0161e. Ne samo, koliko elektrike bomo potrebovali, ampak tudi, kako jo bomo zagotavljali v \u010dasu najve\u010djih pritiskov.<\/p>\n
Ve\u010d: Eko de\u017eela<\/a><\/p>\n