Ruske povezave dru\u017eine Musar<\/p>\n
Krivolucka je bila namre\u010d prokuristka dru\u017ebe Ruska da\u010da predsedni\u010dinega mo\u017ea Andreja Musarja. Pri slednji je bila od leta 2013 prokuristka, zatem pa od 2018 pa 49-odstotna lastnica, medtem ko je preostalih 51 odstotkov pripadalo Ruski da\u010di. Po Jambreku zato ne gre zgolj za prijateljsko povezavo, temve\u010d za ve\u010dletno poslovno sodelovanje med Krivolucko in dru\u017eino Musar. Opozarja, da je Krivolucka povezana tudi z drugimi ruskimi poslovne\u017ei. Med drugim naj bi bila prokuristka podjetja DK Plus, katerega lastnik je bil ruski podjetnik Kiril Denisov. Dr. Jambrek posebno pozornost namenja ravno Ruski da\u010di. Objekt je bil kupljen leta 2016, pri \u010demer je Ale\u0161 Musar pla\u010dal pribli\u017eno 105.000 evrov, obnova pa je potekala med letoma 2017 in 2019. Nata\u0161a Pirc Musar naj bi imela v dru\u017ebi 14,6-odstotni dele\u017e, preostanek pa naj bi bil v lasti nem\u0161ke dru\u017ebe Aulon, povezane z Ale\u0161em Musarjem. Leta 2024 je predsednica svoj dele\u017e prenesla na mo\u017ea.<\/p>\n
Nadalje dr. Jambrek v svoji analizi izpostavlja nepremi\u010dninski posel v ljubljanskih Mostah. Ale\u0161 Musar je bil prek dru\u017ebe CPLJ povezan z zemlji\u0161\u010dem, velikim pribli\u017eno 24.000 kvadratnih metrov. Za nakup zemlji\u0161\u010da je bila leta 2022 ustanovljena dru\u017eba K66, pri kateri se je kot prvotni dejanski lastnik pojavljal ruski podjetnik Aleksej Krukovskij, ustanovitelj nepremi\u010dninske skupine Brusnika. Musarjev dele\u017e naj bi bil pozneje prodan za pribli\u017eno tri milijone evrov, kupnina pa nakazana na ra\u010dun njegove nem\u0161ke dru\u017ebe Aulon. Dr. Jambrek opozarja, da Krukovskij ni bil osamljen poslovni akter, temve\u010d naj bi bil celo povezan s poslovno-politi\u010dnim okoljem moskovskega \u017eupana Sergeja Sobjanina.<\/p>\n
![\"\"](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/08\/w_57919326-400x268.jpg\")
\u017dupan Moskve Sergej Sobjanin in Vladimir Putin(Foto: epa)<\/p>\n
Sergej Sobjanin je po Jambreku pomemben predvsem zaradi svoje nekdanje funkcije vodje administracije ruskega predsednika. To funkcijo je opravljal med letoma 2005 in 2008, nato je bil podpredsednik ruske vlade in vodja vladnega aparata, od leta 2010 pa je moskovski \u017eupan.<\/p>\n
Dr. Jambrek zato predstavlja naslednjo shemo: Ale\u0161 Musar \u2013 zemlji\u0161\u010de v Mostah \u2013 Aleksej Krukovskij \u2013 poslovno-politi\u010dno okolje Sergeja Sobjanina \u2013 Putinov krog. Pri tem pa sam poudarja, da gre za posredne poslovne povezave in ne za trditev, da bi bil Ale\u0161 Musar neposredno povezan s Putinom. Omenja tudi Mihaila Fridmana, ruskega podjetnika, ki je bil po ruski invaziji na Ukrajino uvr\u0161\u010den na sankcijski seznam EU. Jambrek obenem opozarja, da se je njegov pravni polo\u017eaj v EU leta 2026 spremenil in da tudi ta povezava sama po sebi ne predstavlja dokaza nezakonitega ravnanja dru\u017eine Musar.<\/p>\n
Pozabljeno ime Roman Jegli\u010d <\/p>\n
Zatem pa je tu \u0161e Roman Jegli\u010d, nekdanji slovenski obve\u0161\u010devalec. Dr. Jambrek navaja, da je bil Jegli\u010d v za\u010detku devetdesetih let namestnik direktorja Varnostno-informativne slu\u017ebe (VIS). Potem, ko se njegovo ime pojavi v ve\u010dih aferah, Jegli\u010d odide v Rusijo, kjer nastopi kot direktor predstavni\u0161tva Gorenja v Krasnojarsku, rojstnem kraju Viktorije Krivolucke. Dr. Jambrek se sklicuje na podatke o prijavljenih prebivali\u0161\u010dih, po katerih naj sta bila Jegli\u010d in Krivolucka prijavljena na istem naslovu v Krasnojarsku. Krivolucka naj bi potrdila, da sta bila ve\u010d let par in da sta nekaj \u010dasa \u017eivela skupaj. Predsedni\u010din urad je po drugi strani pojasnil, da je Nata\u0161a Pirc Musar vedela za njuno nekdanje razmerje, vendar da predsednica Jegli\u010da osebno ne pozna. Urad je tudi navedel, da Krivolucka z Jegli\u010dem \u017ee ve\u010d kot 15 let nima stikov. Jambrek sicer opozarja, da samo Jegli\u010dev odhod v Rusijo ne pomeni, da je nujno sodeloval z ruskimi obve\u0161\u010devalnimi slu\u017ebami.<\/p>\n
![\"\"](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/08\/jeglic-21-1.jpg\")
Roman Jegli\u010d (desno). Skrajno levo je Janez Sir\u0161e, \u0161ef slovenske tajne slu\u017ebe od leta 1993, ko je nasledil Miho Brejca. Tudi okoli njega se je spletlo veliko afer, o katerih bo portal Nova24TV \u0161e poro\u010dal. (Foto: Jo\u017ee Bi\u0161\u010dak)<\/p>\n
Integriteta in odgovornost polo\u017eaja predsednice<\/p>\n
Zaradi vsega navedenega dr. Jambrek svojo analizo ne gradi na trditvi, da je bilo storjeno kaznivo dejanje. Njegovo osrednje vpra\u0161anje je \u0161ir\u0161e: ali so okoli\u0161\u010dine, ki so pri\u0161le na dan, lahko relevantne z vidika integritete predsednice republike, nasprotja interesov in njene ustavne odgovornosti. Pri tem se sklicuje predvsem na Ustavo Republike Slovenije, Zakon o integriteti in prepre\u010devanju korupcije ter Kazenski zakonik. Kot poudarja, sama poslovna dejavnost Ale\u0161a Musarja ni nujno sporna kot taka. Predsedni\u010din mo\u017e pa\u010d lahko opravlja podjetni\u0161ko, investicijsko ali drugo gospodarsko dejavnost. Prav tako Jambrek ne zatrjuje, da je predsednica \u017ee kr\u0161ila ustavo ali huje kr\u0161ila zakon. Vendar pa dr. Jambrek ob tem izpostavlja, da bi lahko bilo druga\u010de pri vpra\u0161anju integritete. Posebej namre\u010d poudarja razliko med kaznivim dejanjem oziroma neposredno kr\u0161itvijo zakona in kr\u0161itvijo integritete.<\/p>\n
KPK lahko kot kr\u0161itev integritete obravnava tudi ravnanje, ki je formalno dovoljeno, vendar je glede na okoli\u0161\u010dine neeti\u010dno in neodgovorno, oziroma zmanj\u0161uje zaupanje v po\u0161tenost, zakonitost in nepristranskost javnega sektorja. Pri nasprotju interesov pa je klju\u010dno vpra\u0161anje, ali zasebni interesi funkcionarja oziroma njegovih dru\u017einskih \u010dlanov vplivajo na nepristransko opravljanje javnih nalog. Jambrek zato poudarja, da mora predsednica republike prepre\u010devati tako dejanska kot tudi mo\u017ena nasprotja interesov.<\/p>\n
Varnostni pas kot vpra\u0161anje integritete<\/p>\n
\u010ce se vrnemo k sami nesre\u010di, se tako na vpra\u0161anje integritete nana\u0161a tudi dejstvo, da predsednica ni bila pripeta z varnostnim pasom, \u010deprav je pred tem javno govorila o pomenu prometne varnosti in uporabe varnostnega pasu. Zato ni mogo\u010de govoriti samo o obi\u010dajnem prometnem prekr\u0161ku, je prepri\u010dan dr. Jambrek. \u201cDejstva javno izra\u017eenega normativno-vrednostnega stali\u0161\u010da, osebno temu normativu nasprotno ravnanje ter polo\u017eaj predsednice dr\u017eave\u00ab po njegovem odpirajo vpra\u0161anje integritete predsednice. Pri tem opozarja, da je neuporaba varnostnega pasu zakonsko prepovedana in sankcionirana, glede na polo\u017eaj predsednice in njene predhodne javne izjave pa predstavlja tudi \u0161ir\u0161i problem osebne integritete. Dr. Jambrek namre\u010d trdi, da integriteta pomeni tudi skladnost med javno zagovarjanimi vrednotami in lastnim ravnanjem.<\/p>\n
![\"\"](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/08\/varnostni-pas-381x300.jpg\")
Pred \u0161tirimi leti je Pirc Musarjeva s svojim sinom Maksom za omre\u017eja posnela kratek video, v katerem podeljuje lekcijo, zakaj je v avtomobilu tudi na zadnjih sede\u017eih obvezno treba biti privezan: \u201cMaks, a se lahko prive\u017ee\u0161 prosim. A ve\u0161 zakaj? Ne samo zaradi tvoje varnosti, temve\u010d tudi varnosti tistih, ki sedijo spredaj \u2026\u201d je med drugim dejala. (posnetek zasloba na omre\u017eju X)<\/p>\n
Dr. Jambrek vpra\u0161anje povezuje tudi s predsedni\u0161ko prisego, ki dolo\u010da, da bo predsednik republike spo\u0161toval ustavni red, ravnal po svoji vesti in z vsemi mo\u010dmi deloval za blaginjo Slovenije. Po njegovem mnenju ima prisega pomemben ustavnopravni pomen, saj predstavlja obljubo predsednika dr\u017eavljanom glede na\u010dina izvajanja funkcije. Ob tem pa priznava, da Ustava ne dolo\u010da neposrednega mehanizma za sankcioniranje vsakega morebitnega ravnanja, ki bi bilo v nasprotju z zahtevo po ravnanju \u00bbpo svoji vesti\u00ab. Zato vidi Zakon o integriteti in prepre\u010devanju korupcije kot enega od mo\u017enih pravnih mehanizmov, preko katerega bi se lahko presojala odgovornost javnega funkcionarja.<\/p>\n
V nadaljevanju se dr. Jambrek loti \u0161ir\u0161ega vpra\u0161anja predsedni\u0161ke funkcije. Ustava predsednici republike med drugim daje funkcijo predstavljanja dr\u017eave in polo\u017eaj vrhovne poveljnice obrambnih sil. Po Jambreku je predsednik republike zato \u00bbpoosebitev kontinuitete in legitimnosti dr\u017eave\u00ab. Predsednica po njegovem ne predstavlja zgolj sebe ali posamezne politi\u010dne skupine, temve\u010d dr\u017eavo in njeno prebivalstvo. Ob tem odpira tudi vpra\u0161anje zunanjepoliti\u010dnega delovanja predsednice in morebitnega neskladja med njenimi javnimi nastopi ter usmeritvijo vlade, ki je odgovorna za izvajanje zunanje politike. Izpostavlja pa, da je ustavnopravno sankcioniranje tak\u0161nega \u00bbsoliranja\u00ab predsednice zelo te\u017eavno. Po njegovem mnenju bi se lahko tak\u0161ne razlike predvsem politi\u010dno odra\u017eale na naslednjih predsedni\u0161kih volitvah.<\/p>\n
Jambrek posebej poudarja, da ne trdi, da je predsednica \u017ee zrela za ustavno obto\u017ebo. 109. \u010dlen Ustave dolo\u010da, da lahko dr\u017eavni zbor predsednika republike obto\u017ei pred ustavnim sodi\u0161\u010dem, \u010de ta pri opravljanju svoje funkcije kr\u0161i ustavo ali huje kr\u0161i zakon. Po Jambreku bi bila pot do tak\u0161nega postopka precej dolga: najprej bi morala KPK v postopku pravnomo\u010dno ugotoviti kr\u0161itev, nato bi moral dr\u017eavni zbor sprejeti sklep o obto\u017ebi, \u0161ele zatem bi o zadevi odlo\u010dalo ustavno sodi\u0161\u010de. Kot poudarja, sam tak\u0161ne ustavne obto\u017ebe ne pi\u0161e.<\/p>\n
![\"\"](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/08\/POL20260715-0V1A9186-400x267.jpg\")
Predsednica republike Nata\u0161a Pirc Musar (Foto: Marko Vavpoti\u010d\/F.A.Bobo)<\/p>\n
Vpra\u0161anje nacionalne varnosti <\/p>\n
Dr. Jambrek se dotakne tudi mo\u017enosti varnostnega preverjanja okoli\u0161\u010din. Pri tem razlikuje med kazenskopravnim postopkom in obve\u0161\u010devalno-varnostnim preverjanjem. Opozarja, da lahko pristojni dr\u017eavni organi pod zakonsko dolo\u010denimi pogoji uporabljajo prikrite preiskovalne oziroma posebne oblike pridobivanja podatkov. Poudarja pa, da sama omemba tak\u0161nih mo\u017enosti ne pomeni, da je proti predsednici uveden kakr\u0161enkoli postopek. Njegovo vpra\u0161anje je predvsem, ali okoli\u0161\u010dine, ki jih opisuje, predstavljajo zadostno podlago za preverjanje morebitnih nacionalnih varnostnih tveganj.<\/p>\n
V sklepnem delu Jambrek ne poda dokon\u010dne ugotovitve o odgovornosti predsednice. Nasprotno, poudari, da je njegov zapis predvsem analiza vpra\u0161anj, ki so se pojavila zaradi razkritih okoli\u0161\u010din. Njegova osrednja teza je, da je treba razlikovati med dokazanim dejstvom, pravno relevantnim sumom in politi\u010dno interpretacijo. Po njegovem mnenju so okoli\u0161\u010dine prometne nesre\u010de odprle \u0161ir\u0161a vpra\u0161anja o osebni integriteti predsednice, njenih stikih, morebitnem nasprotju interesov ter standardih, ki veljajo za nosilca najvi\u0161je dr\u017eavne funkcije.<\/p>\n
\u00a0A. S.<\/p>\n
(Urejeno s pomo\u010djo umetne inteligence)\u00a0<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Biv\u0161i ustavni sodnik prof. dr. Peter Jambrek povzema svoje razmi\u0161ljanje o aktualnih vpra\u0161anjih funkcije in odgovornosti predsednice Republike…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":196753,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[6],"tags":[13407,22613,48902,5219,1154,59,61,48418,421,62,37,58,60,38,48182],"class_list":["post-196752","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-slovenija","tag-ales-musar","tag-dr-natasa-pirc-musar","tag-dr-peter-jambrek","tag-integriteta","tag-politika","tag-republic-of-slovenia","tag-republika-slovenija","tag-roman-jeglic","tag-rusija","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-viktorija-krivolucka"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/117122964599457733","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/196752","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=196752"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/196752\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/196753"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=196752"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=196752"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=196752"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}