![\"Kaub](\"\/media\/img\/58\/dc\/4d9643ae8f7750c20f05-kaub.jpeg\" "\\"Kaub\\"\/")
<\/p>\nGrad Pfalzgrafenstein prevladuje nad glavno re\u010dno arterijo zahodne Evrope \u017ee od 14. stoletja. Danes so podnebne spremembe in neskon\u010dno odla\u0161anje nem\u0161ke infrastrukturne politike o\u017eino Kaub na reki Ren spremenili v ozko grlo, ki grozi, da bo zadu\u0161ilo tisto malo rasti, ki jo Nem\u010dija lahko dose\u017ee, svari britanski zgodovinar in ekonomist Adam Tooze. Po zadnjih podatkih pa se lahko Nem\u010dija in Evropa malo oddahneta \u2013 gladina Rena se je ta teden dvignila.<\/p>\n
Od ameri\u0161ko-izraelskega napada na Iran je ves svet obseden s Hormu\u0161ko o\u017eino. Zdaj mora nem\u0161ko gospodarstvo v te\u017eavah skrbeti \u0161e za eno vodno pot \u2013\u00a0Ren, na svojem ra\u010dunu na spletni platformi Substack pi\u0161e Adam Tooze.<\/p>\n
Nem\u0161ka gospodarska re\u010dna arterija<\/p>\n
Po reki Ren prepeljejo pribli\u017eno 80 odstotkov od 223 milijonov ton tovora, ki se vsako leto prepelje z ladjami v Nem\u010diji. To je le pet odstotkov celotnega tovornega prometa. Gre pa za te\u017eke tovore \u2013 nafto, petrokemikalije in podobno. Alternativne povezave iz industrijskega sredi\u0161\u010da Zahodne Nem\u010dije z Belgijo, Nizozemsko in Severnim morjem pa so dra\u017eje.<\/p>\n
Kot pi\u0161e v berlinski ekonomski reviji Surplus, bi lahko velika motnja re\u010dnega toka Rena, v obsegu su\u0161e leta 2018, dovolj, da bi letos izni\u010dila kakr\u0161nokoli rast nem\u0161kega gospodarstva.<\/p>\n
O\u017eina pri Kaubu<\/p>\n
Najhuj\u0161a ozka to\u010dka na Renu je pri majhnem mestu Kaub, ki le\u017ei na desnem bregu Rena. In to ozko to\u010dko zaznamuje slikoviti grad Burg Pfalzgrafenstein, ki je imel od leta 1327 nalogo izkori\u0161\u010dati skalnato formacijo, na kateri je stal, da bi uvedel pristojbino za re\u010dni promet.<\/p>\n
<\/p>\n
Kaub le\u017ei v nem\u0161ki zvezni de\u017eeli Porenje-Pfal\u0161ko.
\n Foto: Guliverimage <\/p>\n
Kot pi\u0161e Financial Times (FT), nem\u0161ka ladijska industrija dr\u017eavi o\u010dita 34-letno oklevanje glede projekta poglobitve reke Ren na kriti\u010dni to\u010dki, saj zgodovinsko nizka gladina vode na tem obmo\u010dju moti dobavne verige in grozi z zaviranjem gospodarske rasti. Leta 1992 je vlada kanclerja Helmuta Kohla obljubila, da bo odstranila potopljene skale v reki Ren.<\/p>\n
Zakaj \u0161e ni pri\u0161lo do poglobitve reke pri Kaubu<\/p>\n
Poskusi poglobitve plovnega kanala so bili mo\u010dno odlo\u017eeni zaradi kombinacije dejavnikov, vklju\u010dno z okoljskimi ugovori, spreminjajo\u010dimi se politi\u010dnimi prioritetami med razli\u010dnimi nem\u0161kimi vladami in dolgotrajnim procesom na\u010drtovanja v dr\u017eavi.<\/p>\n
\u010ceprav je poglabljanje leta 2019 ponovno postalo politi\u010dna prednostna naloga, potem ko je nizka gladina vode v prej\u0161njem letu negativno vplivala na nem\u0161ki BDP, trenutni na\u010drti \u0161e vedno ka\u017eejo, da bodo dela izvedena \u0161ele do leta 2033.<\/p>\n
Le osem mesecev za poglobitev reke pri Kaubu?<\/p>\n
“Preprosto nerazumljivo je, zakaj na\u010drtovanje \u0161estih podzemnih odsekov skal traja tako dolgo,” je za FT povedal Jens Schwanen, izvr\u0161ni direktor nem\u0161kega zdru\u017eenja za celinsko ladijski promet (BDB).<\/p>\n
Schwanen meni, da bi in\u017eenirska dela za odstranitev potopljenih skal trajala le pribli\u017eno osem mesecev. Vendar je to zna\u010dilno za \u0161ir\u0161o infrastrukturno krizo v Nem\u010diji. “Zapravljamo \u010das, ki ga nimamo,”\u00a0je dejal Schwanen.<\/p>\n
Gladina Rena se je ta teden dvignila<\/p>\n
Po zadnjih podatkih se je gladina reke Ren, ene najbolj prometnih evropskih ladijskih arterij, ta teden nekoliko dvignila, vendar ostaja blizu rekordno nizkih ravni, kar ovira promet in proizvodnjo, pi\u0161e Reuters.<\/p>\n
Merilnik gladine vode na ozki to\u010dki Kaub blizu mesta Koblenz se je v sredo zjutraj dvignil na 14 centimetrov, ka\u017eejo podatki agencije za celinsko plovbo WSV, potem ko je v za\u010detku tega tedna dosegel pet centimetrov.<\/p>\n
Reka je pribli\u017eno en meter globlja od merilnika, ki se tradicionalno uporablja kot indikator za merjenje lokalnih gladin. Praviloma velja, da \u010de vodostaj pri Kaubu\u00a030 dni zapored pade pod 78 centimetrov, kot je bilo v letih 2022 in 2018, se nem\u0161ka industrijska proizvodnja zmanj\u0161a za odstotek, ugotavlja ekonomski in\u0161titut IfW.<\/p>\n
Vendar pa so ekonomisti nem\u0161kega zdru\u017eenja zadru\u017enih bank BVR v torek dejali, da nizka gladina Rena in vro\u010dinski valovi le za\u010dasno zavirajo gospodarsko okrevanje dr\u017eave, zato so svojo napoved rasti BDP za leto 2026 z 0,5 odstotka zvi\u0161ali na en\u00a0odstotek. Proizvajalci kemikalij, komunalna podjetja, jeklarji in kmetijski trgovci so po drugi strani\u00a0opozorili na vi\u0161je stro\u0161ke prevoza in ni\u017ejo proizvodnjo. Po napovedih, ki jih je objavil WSV, bi lahko trajalo ve\u010d tednov, da se gladina vode dvigne na raven, ki je obi\u010dajna za ta letni \u010das, \u0161e pi\u0161e Reuters.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Grad Pfalzgrafenstein prevladuje nad glavno re\u010dno arterijo zahodne Evrope \u017ee od 14. stoletja. Danes so podnebne spremembe in…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":196981,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[8],"tags":[15090,48943,48942,493,37,38,64,63],"class_list":["post-196980","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-svet","tag-adam-tooze","tag-kaub","tag-kaubska-ozina","tag-nemcija","tag-slovene","tag-slovenscina","tag-svet","tag-world"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/117124108859792226","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/196980","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=196980"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/196980\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/196981"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=196980"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=196980"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=196980"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}