{"id":197120,"date":"2026-08-19T23:58:16","date_gmt":"2026-08-19T23:58:16","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/197120\/"},"modified":"2026-08-19T23:58:16","modified_gmt":"2026-08-19T23:58:16","slug":"zivljenja-brez-pogleda-na-te-hribe-si-ne-predstavljam","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/197120\/","title":{"rendered":"\u017divljenja brez pogleda na te hribe si ne predstavljam"},"content":{"rendered":"

\"Drejc<\/p>\n

Drejc Karni\u010dar
\n Foto: Matej Podgor\u0161ek <\/p>\n

Ob\u010dina Jezersko je bila pred osmimi leti kot prva slovenska izbrana v mednarodno mre\u017eo gorni\u0161kih vasi. Kako ne bi bila, ko pa ponuja toliko gorni\u0161kih do\u017eivetij, tako v Kamni\u0161ko-Savinjskih Alpah kot v Karavankah, ki obkro\u017eajo dolini Makekova in Ravenska Ko\u010dna. Z Jezerskega prihaja tudi znana slovenska gorni\u0161ko-alpinisti\u010dna dru\u017eina Karni\u010dar. Ta \u017ee dolga leta skrbi za \u010ce\u0161ko ko\u010do na Spodnjih Ravneh, ikono med planinskimi ko\u010dami, ki ima \u017ee 126 let. Iz dru\u017eine Karni\u010dar prihaja tudi trenutni \u017eupan, Andrej Karni\u010dar je tako najbolj\u0161i sogovornik na temo gorni\u0161tva na Jezerskem.<\/p>\n

\"Plezalna<\/p>\n

Plezalna stena na prenovljeni \u0161oli v vasi Zgornje Jezersko. In napis, s katerim ponosno sporo\u010dajo, da so del mednarodne mre\u017ee gorni\u0161kih vasi.
\n Foto: Matej Podgor\u0161ek <\/p>\n

Mre\u017ea gorni\u0161kih vasi se je iz Avstrije raz\u0161irila \u0161e v druge alpske dr\u017eave, da bi na eni strani promovirala gorni\u0161ki turizem in na drugi za\u0161\u010ditila gorska obmo\u010dja pred mno\u017ei\u010dnim\u00a0turizmom. A pri nas je \u0161e dokaj slabo poznana. Marsikdo niti ne ve, da \u010dlani planinskih dru\u0161tev lahko pri partnerjih gorni\u0161kih vasi unov\u010dijo popust (na primer pri nastanitvah) in tako na spletu kot v tiskanih gradivih dobijo \u0161tevilne gorni\u0161ke informacije o vklju\u010denih vaseh oziroma obmo\u010djih ali ob\u010dinah. “Zelo dragoceno je, da smo zbrali vse te informacije. Prvi\u010d imamo na enem mestu zbrane vse planinske ture, od najla\u017ejih tur poleti do najbolj za\u017eelenih alpinisti\u010dnih, pa do zaledenelih slapov, gorskega kolesarjenja, kaj se da po\u010deti v de\u017eju. Danes je to za nas najbolj uporabno, pa tudi preventivno pomembno orodje, ki ga imamo pri komunikaciji z gosti, ki pridejo k nam.” Nimajo ga samo v sloven\u0161\u010dini, angle\u0161\u010dini, nem\u0161ki in italijan\u0161\u010dini, ampak tudi v \u010de\u0161\u010dini, saj je za Jezersko \u010de\u0161ki trg zelo pomemben.<\/p>\n

“Ne\u00a0predstavljam si, da bi \u017eivel kjerkoli drugje”<\/p>\n

<\/p>\n

\"Drejc<\/p>\n

Drejc Karni\u010dar
\n Foto: Matej Podgor\u0161ek <\/p>\n

\u017dupan, ki ga ve\u010dina bolje pozna pod imenom Drejc Karni\u010dar, pravi, da so se Jezerjani poistovetili z gorni\u0161ko vasjo. Kako se ne bi, ko pa jim gore toliko pomenijo. “Ko sem se poro\u010dil, sem se iz sredi\u0161\u010da vasi preselil v Ravensko Ko\u010dno, v drugo dolino. To je bila zame osebno maksimalna oddaljenost. Ne\u00a0predstavljam si, da bi lahko \u017eivel kjerkoli drugje\u00a0kot na Jezerskem. Sem globoko ukoreninjen. \u017de star\u0161i so mi vcepili ta ponos, lokalpatriotizem. Enostavno si \u017eivljenja brez teh hribov, brez pogleda na Ko\u010dno, Grintovec, Dolgi hrbet in Skuto si ne predstavljam.” Z \u017eeno Polono Virnik Karni\u010dar danes vodita turisti\u010dno kmetijo \u0160enkova doma\u010dija, ki je partner gorni\u0161ke vasi in ponuja sobe, kampiranje, tudi gorska do\u017eivetja. Najmlaj\u0161i sin dolgoletnih oskrbnikov \u010ce\u0161ke ko\u010de Anice in Andreja Karni\u010dar je bil pred leti tudi sam pet let oskrbnik te ko\u010de.\u00a0<\/p>\n

“Da smo del gorni\u0161kih vasi, je za nas zaveza, kaj smo in kaj \u017eelimo ostati. To je\u00a0manj\u0161a vas brez velike turisti\u010dne infrastrukture, torej brez velikih hotelov ali hotelskih verig, brez velikih smu\u010di\u0161\u010d, gondol, \u017eeleznice, avtoceste \u2026 To je zaveza k trajnostnemu turizmu.”\u00a0Na prvo mesto postavljajo naravne vrednote. “Gorni\u0161ke vasi nam dajejo mo\u017enost, da \u0161e bolj \u010dutimo svojo identiteto, zavezanost k trajnosti in to ne\u00a0da bi morali pla\u010devati velike vsote denarja, kot je denimo treba, \u010de \u017eeli\u0161 biti prepoznaven kot zlata ali platinasta zelena destinacija.” Zunanji vidik sodelovanja v mre\u017ei\u00a0pa je sporo\u010dilo gostom, kak\u0161ne si tu \u017eelijo. “Da ne pride do konflikta, kaj dejansko ponuja\u0161 in s kak\u0161nimi pri\u010dakovanji pride gost na dolo\u010deno destinacijo. Mi \u017eelimo nagovarjati ljudi, ki \u017eelijo naravo, ki \u017eelijo mir, ki \u017eelijo imeti hribovsko infrastrukturo, tradicijo, ki imajo radi naravne vrednote,\u00a0kulturno dedi\u0161\u010dino, nekaj doma\u010dega. Da se ti pri nas dobro po\u010dutijo, da nimajo pri\u010dakovanj, da bodo hodili po trgovinah, \u0161li zve\u010der ven na promenado, kjer se bo veliko dogajalo.” Eden redkih ve\u010dernih dogodkov v kraju je poleti tako gledali\u0161ka predstava Jezerska \u0161torija, kjer amaterski igralci uprizorijo zgodbe iz tukaj\u0161njega \u017eivljenja. V njej nastopa tudi Drejc Karni\u010dar.<\/p>\n

\"Dolina<\/p>\n

Dolina Ravenska Ko\u010dna spomladi. Pohodni\u0161ka sezona pod severnimi stenami najvi\u0161jih vrhov Kamni\u0161ko-Savinjskih Alp, torej proti \u010ce\u0161ki ko\u010di, se za\u010dne \u0161ele junija.
\n Foto: Matej Podgor\u0161ek <\/p>\n

\"Na<\/p>\n

Na Jezerskem imajo \u0161tevilne informativne table o zgodovini, dogodkih in naravnih lepotah teh krajev.
\n Foto: Matej Podgor\u0161ek <\/p>\n

“\u010ce pride k nam kdo, ki se \u017eeli spo\u010diti, biti v naravi, se gre sprehajat, opravit tudi kak\u0161no turo, gre\u00a0na kolo, pozimi pa na teka\u0161ke smu\u010di, tak gost se bo na Jezerskem dobro po\u010dutil. Zelo pomembno je, da k nam pridejo taki. Ker smo mi v gorni\u0161kih vaseh, si ne bi upal re\u010di, da je zaradi tega \u0161tevilo no\u010ditev ve\u010dje ali je ve\u010d dnevnega obiska, ampak da so tisti, ki pridejo, bolj zadovoljni,” razlaga Karni\u010dar. “Sem zelo vesel, da tudi mediji prepoznavate, da je to nekaj, kar je pomembno izpostaviti. In tudi ko gremo v tujino, pa i\u0161\u010demo, kam v hribe bi \u0161li, lahko vzamemo to publikacijo, kjer so vse gorni\u0161ke vasi. Dolo\u010deni tuji gostje povejo, da so bili v eni drugi gorni\u0161ki vasi v Italiji, v Avstriji ali v Nem\u010diji in da so iz tega naslova pri\u0161li tudi k nam.”<\/p>\n

Mno\u017ei\u010dnih prireditev ne \u017eelijo, edina je ov\u010darski bal<\/p>\n

\"Ov\u010darski<\/p>\n

Ov\u010darski bal je bil letos v nedeljo devetega avgusta.
\n Foto: STA <\/p>\n

Ve\u010djih mno\u017ei\u010dnih prireditev na Jezerskem ni, izjema je na za\u010detku avgusta ov\u010darski bal, leto\u0161nji je bil \u017ee 65. Avtohtona jezersko-sol\u010davska ovca\u00a0je simbol ob\u010dine, imajo jo tudi v grbu. Prireditev poteka ob Plan\u0161arskem jezeru, ki se od letos pona\u0161a tudi s prenovljenim gosti\u0161\u010dem. “To je najstarej\u0161a etnografska prireditev v Sloveniji, ki pripelje na Jezersko ve\u010d tiso\u010d ljudi. Bila je dobro pripravljena, za vse je bilo poskrbljeno, tako da je vzdr\u017ena. Drugih tako mno\u017ei\u010dnih prireditev nimamo in se jim res sku\u0161amo izogniti, ker na\u0161 prostor to\u00a0vrsto\u00a0turizma slabo prena\u0161a. \u017delimo graditi na kapacitetah, ki jih imamo. Ne bojim se, da bi \u0161li v prihodnosti prek \u0161tevilk, ki za\u00a0prebivalce ne bi bile dobre. Tudi ume\u0161\u010danje novih turisti\u010dnih kapacitet skoraj ni ve\u010d mogo\u010de. Prebivalcev nas je trenutno nekaj manj kot 700, postelj oziroma nastanitvenih kapacitet pa imamo\u00a0med 500 in 600, \u010de \u0161tejemo \u0161e planinske ko\u010de in kampe.” V nekaterih preobremenjenih alpskih dolinah\u00a0je \u0161tevilo gostov namre\u010d kar trikrat ali celo \u0161tirikrat ve\u010dje od \u0161tevila prebivalcev.<\/p>\n

\"Gosti\u0161\u010de<\/p>\n

Gosti\u0161\u010de pri Plan\u0161arskem jezeru so lani podrli in postavili novega, lesenega, da res sodi v to okolje. Samo jezero je srce ob\u010dine, pa \u010deprav je umetno, nastalo pred 60 leti. Ledeni\u0161ko jezero, po katerem je kraj dobil ime, je po potresu odteklo \u017ee pred stoletji.
\n Foto: Matej Podgor\u0161ek <\/p>\n

Pri Plan\u0161arskem jezeru je od letos pla\u010dljivo parkiranje (pet evrov na dan). To je edini na\u010din, da se z vidika trajnostnega razvoja prepre\u010di divje parkiranje vsepovprek. “Najve\u010dji izziv, ki ga imamo kot lokalna skupnost ali pa jaz kot \u017eupan, je ohraniti naravo tako, kot je, po drugi strani pa omogo\u010diti razvoj, da bodo ljudje tukaj ostajali, da se bo dalo normalno \u017eiveti. In tu moramo iskati ravnovesje. Pritisk dnevnih gostov na vse alpske kraje, posebej pa na doline, je izjemno velik. Kako dolo\u010diti nosilnost doline, je ta trenutek najve\u010dji izziv. O tem se veliko pogovarjamo tudi na letnih sre\u010danjih gorni\u0161kih vasi. Ponekod je ta obremenjenost zelo velika in iz tega se lahko nekaj nau\u010dimo. Tako smo mi najprej za\u010deli ukrepati z zapiranjem doline Ravenske Ko\u010dne, da smo naredili zapornico, da dolo\u010damo, koliko vozil gre lahko v dolino. Zdaj smo uredili parkiri\u0161\u010da okrog jezera, da so ozna\u010dena in\u00a0urejena.”<\/p>\n

Planinske poti za vse dni v tednu, na vse strani vasi<\/p>\n

<\/p>\n

Plan\u0161arsko jezero je najbolj markantna to\u010dka na Jezerskem. “Ime Jezersko sicer nima ni\u010d opraviti s Plan\u0161arskim jezerom, ki je bilo zajezeno v 60. letih prej\u0161njega stoletja. Ime Jezersko izhaja iz ledeni\u0161kega jezera, ki je bilo tu do leta 1348 in\u00a0je odteklo po potresu. V 16. stoletja smo tu dobili prve kmetije. Na\u0161e prvo ime je bilo Sv. O\u017ebolt pri Jezeru.” Plan\u0161arsko jezero je poleg centra vasi, pa Ravenske Ko\u010dne in mejnega prehoda Jezersko eno od izhodi\u0161\u010d za \u0161tevilne la\u017eje in te\u017eje planinske ture na Jezerskem.<\/p>\n

\"Na<\/p>\n

Na vzponu na Pristov\u0161ki Stor\u017ei\u010d.
\n Foto: Matej Podgor\u0161ek <\/p>\n

“Ve\u010dina na\u0161ih obiskovalcev si \u017eeli bolj enostavnih poti. Imamo dve zelo lepi tematski poti. Ena vodi\u00a0v dolino Ravenske Ko\u010dne, kjer imate tudi manj\u0161i slap, pa lepo razgledi\u0161\u010de. Lepa kro\u017ena tura, pribli\u017eno tri ure sprehoda. Druga je iz centra vasi mimo stare cerkve, Karni\u010darjeve kmetije, kmetije Spodnji Virnik do lehnjakotvornega izvira in skladov lehnjaka,” nam Karni\u010dar na\u0161teva pohodni\u0161ke mo\u017enosti na Jezerskem za vse. “Malo dalj\u0161i\u00a0in malo bolj zahtevni, a \u0161e vedno dostopni\u00a0za ve\u010dine ljudi sta turi do \u010ce\u0161ke ko\u010de in Goli vrh. Goli vrh je tehni\u010dno nezahteven, ves \u010das po gozdu in najlep\u0161i razgledi. \u010ce\u0161ka ko\u010da pa je ikona sama po sebi. Je pa treba turiste opozoriti, da so na zadnjem delu jeklenice. Pot je sicer \u0161iroka, a ima znotraj jeklenice za varovanje. Ni za vsakega. Kdor se boji vi\u0161ine, do \u010ce\u0161ke ko\u010de ne more. Potem imamo \u0161e vrhove, ki so dostopni celo leto: Pristov\u0161ki Stor\u017ei\u010d, Virnikov Grintovec, Stegovnik, Kozji vrh in Veliki vrh. To so vrhovi od 1.700 do 1.800 metrov, vsi lepi razgledniki, \u0161tiri- do peturne ture v obe smeri.”<\/p>\n

Poglejte, kako je videti pot od Plan\u0161arskega jezera na Pristov\u0161ki Stor\u017ei\u010d:<\/p>\n

<\/p>\n

\"Glasovanje<\/p>\n

<\/a><\/p>\n

“\u010ce\u0161ka ko\u010da je pomembna\u00a0kot planinska postojanka, turisti\u010dna ikona in zibelka planinskega \u017eivljenja”<\/p>\n

\"V<\/p>\n

V dvorani Korotan na Zgornjem Jezerskem si lahko letos ogledamo razstavo o \u010ce\u0161ki ko\u010di in slovensko-\u010de\u0161kem prijateljstvu.
\n Foto: Matej Podgor\u0161ek <\/p>\n

\"\u010ce\u0161ka<\/p>\n

\u010ce\u0161ka ko\u010da na Spodnjih Ravneh je bila leta 2024 izbrana za naj visokogorsko planinsko ko\u010do.
\n Foto: Bojan Puhek <\/p>\n

Ob\u00a0turah je za ljubitelja gora lahko zanimiva tudi razstava o \u010ce\u0161ki ko\u010di in o \u010de\u0161ko-slovenskem planinskem prijateljstvu, ki jo imajo v dvorani Korotan. “To na\u0161e sodelovanje je \u017ee od leta 1900, ko so postavili \u010ce\u0161ko ko\u010do, in tudi po padcu \u017eelezne zavese v 80. letih je ostalo zelo \u017eivo, zelo intenzivno. Za nas je \u010ce\u0161ka ko\u010da res pomembna, kot planinska postojanka, kot turisti\u010dna ikona in kot zibelka planinskega \u017eivljenja, ki se je na Jezerskem dogajalo v preteklosti in se \u0161e danes.”<\/p>\n

\"Dolgoletni<\/p>\n

Dolgoletni oskrbnik Andrej Karni\u010dar, o\u010de zdaj\u0161njega \u017eupana.
\n Foto: Bojan Puhek <\/p>\n

“O\u010de je bil skoraj 40 let oskrbnik \u010ce\u0161ke ko\u010de. Do leta 1996. Ko ni ve\u010d zmogel, sva bila nato od leta 1997 do 2001 midva z \u017eeno. Maja sva se poro\u010dila, junija sva za\u010dela\u00a0oskrbovanje. Sem pa \u017ee celo mladost pre\u017eivel gor. Mene so prvi\u010d nesli gor v \u0161katli, ko sem bil star dva meseca in sem do sedmega meseca pre\u017eivel gor. Na\u0161e \u017eivljenje je bilo res zelo povezano s \u010ce\u0161ko ko\u010do. O\u010detu sem gor pomagal \u017ee kot najstnik. Potem smo gor tudi trenirali, smu\u010dali. V\u010dasih smo lahko pod Skuto smu\u010dali \u0161e poleti. Ko smo plezali, pa smo bili ve\u010d ali manj kuhani in pe\u010deni v stenah nad \u010ce\u0161ko ko\u010do.”<\/p>\n

\"Andrej<\/p>\n

Andrej Karni\u010dar je bil turni smu\u010dar, alpinist, \u0161e danes je gorski re\u0161evalec, zadnjih osem let pa tudi \u017eupan.
\n Foto: Matej Podgor\u0161ek <\/p>\n

Drejc Karni\u010dar, ki je bil neko\u010d aktiven turni smu\u010dar in alpinist, je tudi gorski re\u0161evalec. Danes se do ko\u010de podaja enkrat na teden, ko gre preverit ovce z njihove kmetije. Pravzaprav se lahko na tako imenovano soljenje ovc, kar je edinstveno hribovsko do\u017eivetje, z njim podajo tudi gostje na \u0160enkovi doma\u010diji. Za ko\u010do pa zdaj \u017ee ve\u010d kot desetletje skrbi Karmen Klaura, ki je bila tudi del dru\u017eine Karni\u010dar. Predlani je bila \u010ce\u0161ka ko\u010da nagrajena za naj visokogorsko ko\u010do v Sloveniji.<\/p>\n

Prenova Kranjske ko\u010de na Ledinah se zaklju\u010duje\u00a0<\/p>\n

\"Kranjska<\/p>\n

Kranjska ko\u010da na Ledinah je zadnja tri leta zaprta. Poteka obse\u017ena prenova. Naslednje leto bo znova odprta. <\/p>\n

V \u010dasu globalnega segrevanja ozra\u010dja je smu\u010danje na ledeniku pod Skuto samo \u0161e oddaljen spomin. Nedale\u010d stoji \u0161e druga ko\u010da, ki je na obmo\u010dju ob\u010dine oziroma gorni\u0161ke vasi Jezersko. Kranjska ko\u010da na\u00a0Ledinah, ki je v lasti Planinskega dru\u0161tva Kranj, je sicer\u00a0tretje leto zapored zaprta. “\u017de tretje leto jo prenavljajo, a sem bil zdaj tudi sam gor in sem videl, da zaklju\u010dujejo. Letos so zamenjali \u0161e streho. Znotraj so prenovili sobe, strani\u0161\u010da, tu\u0161e, kuhinja je prenovljena. Naslednje leto, ko imajo 50-letnico postavitve ko\u010de, bo spet odprta in bodo planinci lahko v njej tudi prespali.”<\/p>\n

Je pa Karni\u010dar opozoril, da sta obe ko\u010di za obisk planincev\u00a0primerni le poleti. “Sezona je kratka, od za\u010detka junija do konca septembra. Od sredine oktobra do marca sonce k \u010ce\u0161ki ko\u010di sploh ne posije. Grape tam zamrznejo. \u010ce je pa sneg, je\u00a0nevarno \u0161e zaradi plazov. Do \u010ce\u0161ke ko\u010de zunaj obdobja, ko je oskrbovana, res odsvetujem.” Gorska re\u0161evalna postaja Jezersko ima od 20 do 30 intervencij letno, tudi letos so \u017ee posredovali na poti do \u010ce\u0161ke ko\u010de. Trend nara\u0161\u010danja nesre\u010d je na Jezerskem sicer manj\u0161i kot na drugih koncih Slovenije, je \u0161e povedal\u00a0sogovornik, ki je bil pred leti tudi predsednik GRS Jezersko.\u00a0<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Drejc Karni\u010dar Foto: Matej Podgor\u0161ek Ob\u010dina Jezersko je bila pred osmimi leti kot prva slovenska izbrana v mednarodno…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":197121,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[6],"tags":[48975,30841,48970,1976,45141,7523,30842,23754,8265,48971,8463,12736,48972,48974,59,61,62,37,58,60,38,48973],"class_list":["post-197120","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-slovenija","tag-andrej-karnicar","tag-ceska-koca-na-spodnjih-ravneh","tag-drejc-karnicar","tag-gore","tag-gorniska-vas","tag-hribi","tag-jezersko","tag-kamnisko-savinjske-alpe","tag-karavanke","tag-kranjska-koca-na-ledinah","tag-naj-planinska-koca","tag-nasvet-za-izlet-v-hribe","tag-plansarsko-jezero","tag-pristovski-storzic","tag-republic-of-slovenia","tag-republika-slovenija","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-virnikov-grintovec"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/117124891923964346","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/197120","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=197120"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/197120\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/197121"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=197120"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=197120"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=197120"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}