{"id":197268,"date":"2026-08-20T04:23:09","date_gmt":"2026-08-20T04:23:09","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/197268\/"},"modified":"2026-08-20T04:23:09","modified_gmt":"2026-08-20T04:23:09","slug":"od-vecnamenskega-urbanega-sredisca-do-zelenega-petminutnega-mesta","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/197268\/","title":{"rendered":"Od ve\u010dnamenskega urbanega sredi\u0161\u010da do zelenega petminutnega mesta"},"content":{"rendered":"

V prihodnjih letih \u017eeli BTC City Ljubljana postati \u0161e bolj zelen in povezan ter manj odvisen od avtomobilov. Ve\u010d kot 2000 dreves, urbani park, elektri\u010dne polnilnic<\/a>e in zlati certifikat DGNB za Kristalno pala\u010do so \u017ee del te preobrazbe. Sledile naj bi nove ozelenjene povr\u0161ine, pe\u0161cone, modro-zelena infrastruktura in pribli\u017eno 400 stanovanj. \u00bbNa\u0161 cilj je jasen \u2013 uresni\u010diti vizijo mesta prihodnosti in postati najbolj zeleno petminutno mesto v regiji,\u00ab je v intervjuju poudaril Miha Mermal, izvr\u0161ni direktor marketinga in trajnostnega razvoja v dru\u017ebi BTC.<\/p>\n

Kristalna pala\u010da je dokazala, da je lahko tudi ve\u010d kot 15 let stara poslovna stavba del trajnostne prihodnosti. Kaj vam pomeni prvi zlati certifikat DGNB za stavbo v uporabi v Sloveniji, ki ste ga prejeli spomladi?<\/p>\n

Omenjeni dose\u017eek v prvi vrsti potrjuje, da je trajnostna vizija objekta, ki je nastala pred ve\u010d kot 15 leti, tudi v praksi prestala preizkus \u010dasa. Ne pozabimo, zasnova in projektiranje Kristalne pala\u010de sta se pri\u010dela okrog leta 2008, uradno odprtje pa je bilo septembra 2011. Vsi vemo, da v tem obdobju, ko je svet mo\u010dno pretresala finan\u010dna kriza, trgu nepremi\u010dnin ni bilo prizaneseno, prej obratno. Zato je bilo sprejemanje odlo\u010ditev o tem, kako trajnosten naj bo neki objekt, v tistem \u010dasu \u0161e posebej zahtevno. Ne samo, da trajnostnost na podro\u010dju upravljanja in razvoja poslovnih nepremi\u010dnin v tem prostoru takrat sploh ni bila neka resna tema, ampak je bilo zaradi \u010drnih oblakov, ki so se takrat zgrnili nad globalno gospodarstvo, pri marsikateri odlo\u010ditvi v \u0161tevilnih sektorjih treba razmi\u0161ljati predvsem skozi prizmo rezanja stro\u0161kov.<\/p>\n

No, v primeru Kristalne pala\u010de pa takratni odlo\u010devalci niso popu\u0161\u010dali niti za ped in so skupaj z arhitekturnim birojem sledili svoji trajnostni viziji. Viziji, za katero je danes mo\u010d deklarirano trditi, da je skladna s sodobnimi trajnostnimi standardi.<\/p>\n

Tako smo v dru\u017ebi BTC sprejeli odlo\u010ditev, da celovit trajnostni prispevek Kristalne pala\u010de, ki je obenem tudi odraz vrhunskega in konsistentnega upravljanja objekta skozi ves ta \u010das, preizkusimo v okviru certifikacijske sheme DGNB za stavbe v uporabi. To je mednarodno uveljavljen sistem certificiranja trajnostnih stavb, certifikat pa podeljuje Nem\u0161ko zdru\u017eenje za trajnostno gradnjo.<\/p>\n

In kak\u0161no sporo\u010dilo s tem po\u0161iljate trgu?<\/p>\n

To, da je objekt, ki na trgu deluje \u017ee 15 let, dobil prvi zlati certifikat DGNB za trajnostne stavbe v uporabi v Sloveniji, nosi pomembno trajnostno sporo\u010dilo tudi v \u0161ir\u0161em kontekstu. Stavbe v EU namre\u010d predstavljajo pribli\u017eno tretjino toplogrednih plinov, povezanih z uporabo energije. To je velik dele\u017e in ve\u010dina te porabe ne izvira iz novih in pred kratkim zgrajenih objektov, pa\u010d pa iz tak\u0161nih, ki so na trgu \u017ee dlje \u010dasa.<\/p>\n

Zato nadaljnji uspeh za razoglji\u010denje tega sektorja ne bo temeljil na majhnem dele\u017eu novogradenj, ki ga te predstavljajo v celoti \u2013 pri tem pa nastajajo \u0161e v povsem druga\u010dnem odnosu poslovnega okolja do trajnostnosti kot neko\u010d \u2013, pa\u010d pa v prvi fazi predvsem v prevladujo\u010dem dele\u017eu rabljenega nepremi\u010dninskega portfelja. Dejstvo, da je v tem kontekstu Kristalna pala\u010da del re\u0161itve in ne del problema, nas \u0161e posebej veseli.<\/p>\n

Ali nameravate v certifikacijski shemi DGNB za stavbe v uporabi preizkusiti \u0161e katerega od svojih objektov?<\/p>\n

Nadaljujemo z naslednjim korakom \u0161iritve tako imenovanega trajnostnega nadstandarda v na\u0161em nepremi\u010dninskem portfelju. Poleg Kristalne pala\u010de bomo v okviru certifikacijske sheme DGNB za stavbe v uporabi preizkusili tudi na\u0161o poslovno stolpnico BTC City.<\/p>\n

Poleg Kristalne pala\u010de bomo v okviru certifikacijske sheme DGNB za stavbe v uporabi preizkusili tudi na\u0161o poslovno stolpnico BTC City.<\/p>\n

Kako dru\u017eba BTC skrbi za trajnostno upravljanje preostalih objektov v svoji lasti in kak\u0161ni so strate\u0161ki na\u010drti na tem podro\u010dju?<\/p>\n

V okviru na\u0161ega nepremi\u010dninskega portfelja ves \u010das skrbimo za u\u010dinkovito rabo energije. Tako smo na primer od leta 2012 pa do konca leta 2025 zmanj\u0161ali porabo elektri\u010dne in toplotne energije za ve\u010d kot 15.000 MWh oziroma za ve\u010d kot 20 odstotkov, do leta 2030 pa na\u010drtujemo zmanj\u0161anje porabe \u0161e za dodatnih 10 odstotkov. Prav tako smo na temelju mednarodnih podatkov \u017ee opravili preliminarno primerjalno analizo ustreznosti na\u0161ega nepremi\u010dninskega portfelja z regulativo EPBD, rezultat pa je pokazal, da \u017ee omenjenih na\u010drtov na tem podro\u010dju ne bo treba kaj dosti spreminjati. \u010cakamo pa seveda \u0161e na slovensko interpretacijo omenjene regulative.<\/p>\n

Uspe\u0161ni smo tudi na podro\u010dju obnovljivih virov. Letos bo dele\u017e samooskrbe s son\u010dno elektri\u010dno energijo zna\u0161al pribli\u017eno 10 odstotkov, prihodnje leto pa ga nameravamo podvojiti, kar je glede na specifiko na\u0161ega odjema in trenutno tr\u017eno situacijo nekako optimalna raven. Preostanek porabe imamo sicer \u017ee sedaj za ve\u010d let vnaprej urejen z zakupom certificirane elektri\u010dne energije iz obnovljivih virov, delno pa tudi z zakupom certificirane daljinske toplote iz obnovljivih virov.<\/p>\n

\u017de vrsto let ste dejavni z ozelenjevanjem ve\u010dnamenskega urbanega sredi\u0161\u010da BTC City Ljubljana. Kaj si lahko obiskovalci na podro\u010dju prilagajanja podnebnim spremembam obetajo v prihodnje?<\/p>\n

Na podro\u010dju urbanega ozelenjevanja smo zelo dejavni \u017ee vrsto let. To potrjuje tudi ve\u010d kot 2000 zasajenih dreves na \u0161ir\u0161em obmo\u010dju BTC City Ljubljana ter na\u0161 urbani park, ki je bil na lanskem nate\u010daju ljubljanske mestne ob\u010dine za najbolj\u0161o izbolj\u0161avo in dobro prakso na podro\u010dju trajnostnega razvoja, bla\u017eenja podnebnih sprememb in prilagajanja nanje prepoznan kot ena izmed sedmih najbolj\u0161ih re\u0161itev. Z mestno ob\u010dino imamo sicer podpisano zavezo za podnebno nevtralno Ljubljano do leta 2030, tako da tvorno sodelujemo tudi na drugih podro\u010djih.<\/p>\n

Ve\u010d kot 30 vrst dreves na celotnem obmo\u010dju, \u0161tevilne grmovnice ter urbani \u010debelnjak ob Vodnem mestu Atlantis, ki je dom \u0161tirim \u010debeljim dru\u017einam, pa prispevajo svoj ko\u0161\u010dek tudi v mozaiku spodbujanja biotske raznovrstnosti. Poleg tega imajo \u010debele svoj dom na strehi objekta podjetja A1 Slovenija, kar je bil na primer leto\u0161nji navdih za izvedbo skupne akcije na podro\u010dju ozave\u0161\u010danja \u0161ir\u0161e javnosti o pomanjkanju prostora za \u010debele. Na namensko zaprte parkirne povr\u0161ine smo tako odlo\u017eili pribli\u017eno 2000 sadik medovitih rastlin, ki so jih mimoido\u010di obiskovalci lahko odnesli domov, in s tem prispevali k ustvarjanju do opra\u0161evalcev prijaznej\u0161ega urbanega okolja.<\/p>\n

Uporabnikom elektri\u010dnih vozil je na razpolago dovolj raznolika polnilna infrastruktura, nekaterim bolj ustreza obi\u010dajno, spet drugim pa hitrej\u0161e polnjenje.<\/p>\n

Na podro\u010dju urbanega ozelenjevanja smo v zadnjem \u010dasu veliko pridobili na temelju strokovnega sodelovanja s predstavniki Botani\u010dnega vrta Univerze v Ljubljani, s pomo\u010djo predstavnikov Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Oddelka za geografijo, pa smo jedrno zgodbo urbanega ozelenjevanja uspe\u0161no nadgradili tudi v smeri zmanj\u0161evanja toplotne obremenitve na\u0161ih obiskovalcev. Z uporabo namenskega programskega orodja ENVI-met tako ocenjujemo u\u010dinek sen\u010denja odraslih dreves in si prizadevamo za to, da bodo vse ve\u010dje parkirne povr\u0161ine, kjer ni dolgoro\u010dnih na\u010drtov za gradnjo ali pa omejitev v tleh zaradi gospodarske infrastrukture, kot so elektri\u010dni vodi, plinovod, kanalizacija ali vro\u010devod, dolgoro\u010dno ustrezno osen\u010dene s kro\u0161njami tak\u0161nih vrst dreves, ki bodo odporna proti podnebnim spremembam. Pri tem mora biti stopnja osen\u010denosti odraslih dreves pribli\u017eno 40 odstotkov, da bi lahko na teh delih v \u010dasu poletnih temperaturnih ekstremov dosegli u\u010dinek zmanj\u0161anja toplotne obremenitve za pribli\u017eno 10 stopinj Celzija. \u010cim bolj nam glede na prostorske omejitve uspe osen\u010diti talno povr\u0161ino, tem ve\u010dji je potem tudi u\u010dinek zmanj\u0161anja toplotne obremenitve za na\u0161e obiskovalce.<\/p>\n

Na\u0161 kon\u010dni cilj pri urbanem ozelenjevanju je uvedba ustrezne modro-zelene infrastrukture, s katero bomo ozelenjeno in osen\u010deno obmo\u010dje BTC City Ljubljana postopoma uredili v smeri tako imenovanega sponge city koncepta (koncept mesta kot spu\u017eve), v okviru katerega bodo razli\u010dne re\u0161itve omogo\u010dile bolj postopno absorbiranje padavinske vode v tla v primerjavi s klasi\u010dnim odvodnjavanjem po kanalizacijskem sistemu. Na tem podro\u010dju so nam zlasti dragoceni uvidi, ki smo jih prejeli od strokovnjakov Fakultete za gradbeni\u0161tvo in geodezijo.<\/p>\n

Prodaja elektri\u010dnih vozil opazno nara\u0161\u010da. Bo temu trendu sledil tudi BTC City Ljubljana z dodatnimi vlaganji v polnilno infrastrukturo in druge oblike trajnostne mobilnosti?<\/p>\n

\"Miha<\/p>\n

Miha Mermal: Cilj vseh ukrepov in posegov je postati najbolj zeleno 5-minutno mesto v regiji, v katerem se bodo poleg obiskovalcev in poslovnih partnerjev dobro po\u010dutili tudi bodo\u010di stanovalci. FOTO: \u017diga Intihar<\/p>\n

Na \u0161ir\u0161em obmo\u010dju BTC City Ljubljana bo v \u010dasu, ko na slovenskem trgu dele\u017e elektri\u010dnih vozil med vsemi vozili po zadnjih skokih v prodaji verjetno zna\u0161a \u017ee blizu tri odstotke, \u017ee v kratkem ve\u010d kot sto polnilnih mest. Pri tem jih dru\u017eba BTC v sodelovanju z dru\u017ebo Petrol upravlja ve\u010d kot polovico, pri \u010demer vsa ta polnilna mesta omogo\u010dajo polnjenje z elektri\u010dno energijo iz obnovljivih virov. Na videz sicer manj pomemben, za prave privr\u017eence elektri\u010dne mobilnosti pa zagotovo kar pomemben detajl, saj to v praksi pomeni, da tako napolnjeno vozilo med vo\u017enjo ne povzro\u010da oglji\u010dnega odtisa. Za BTC City Ljubljana tako \u017ee danes lahko re\u010demo, da je obmo\u010dje z najve\u010djo gostoto polnilnih mest, pri tem pa je pomembno tudi dejstvo, da je uporabnikom elektri\u010dnih vozil na razpolago dovolj raznolika polnilna infrastruktura. Nekaterim pa\u010d glede na \u010das postanka bolj ustreza obi\u010dajno, spet drugim pa hitrej\u0161e polnjenje.<\/p>\n

Videli bomo, v katero smer bo \u0161el razvoj glede hitrosti polnjenja v prihodnje, ko bo dele\u017e elektri\u010dnih vozil bistveno ve\u010dji kot danes, s tem pa tudi obremenitev elektroenergetskega omre\u017eja. Tako se trenutno v okviru projekta E8, ki na pobudo dru\u017ebe Eles in s povezovanjem prek CER-partnerstva za gospodarstvo, v sodelovanju s podjetji, organizacijami in strokovnjaki iz razli\u010dnih sektorjev ukvarjamo predvsem z vpra\u0161anjem tako imenovanega pametnega polnjenja, ki omogo\u010da prilagajanje polnilnih hitrosti glede na trenutno situacijo v elektroenergetskem omre\u017eju.<\/p>\n

Tak\u0161na, do elektroenergetskega omre\u017eja prijaznej\u0161a tehnologija polnjenja zlasti v \u010dasu koni\u010dnih porab je primerna predvsem za tisti segment uporabnikov, ki elektri\u010dno vozilo pustijo na parkirnem mestu dlje \u010dasa. Tak\u0161nih je zlasti med zaposlenimi na obmo\u010dju ve\u010dnamenskega urbanega sredi\u0161\u010da BTC City Ljubljana veliko.<\/p>\n

Glede nadaljnjega razvoja ultrazmogljivih polnilnic \u2013 tudi za potrebe tovornega prometa \u2013 pa morajo odgovorni zlasti v ve\u010djih urbanih sredi\u0161\u010dih vsekakor imeti pred o\u010dmi tudi omejitve, ki bolj kot iz samega prostora izvirajo iz naslova omejene razpolo\u017eljive priklju\u010dne mo\u010di.<\/p>\n

V katero smer pa gre nov razvojni cikel sredi\u0161\u010da BTC City Ljubljana?<\/p>\n

Nov razvojni cikel temelji predvsem na smeri razvoja, ki deloma izhaja \u017ee iz strategije dru\u017ebe BTC za obdobje 2026\u20132030, dodatno in s konkretnimi akcijskimi na\u010drti pa bo podprta tudi v okviru strate\u0161kega projekta Mesto prihodnosti, ki poteka. \u010ce se pri tem osredoto\u010dim zgolj na znana izhodi\u0161\u010da, lahko \u017ee danes re\u010demo, da bo \u0161el razvoj zlasti v smeri celovitej\u0161ega do\u017eivljanja urbanega prostora s \u0161e ve\u010djim poudarkom na ozelenjevanju.<\/p>\n

Letos bo dele\u017e samooskrbe s son\u010dno elektri\u010dno energijo zna\u0161al pribli\u017eno 10 odstotkov, prihodnje leto pa ga nameravamo podvojiti.<\/p>\n

BTC City Ljubljana \u017ee danes zdru\u017euje nakupovalne, poslovne, kulinari\u010dne, prosto\u010dasne in rekreativne vsebine, na\u010drtovana pa je \u0161e dopolnitev s stanovanjsko sosesko, v kateri bo na voljo pribli\u017eno 400 stanovanj. Prav ta raznolikost vsebin in programov je pomembna tudi z vidika nadaljnjega razvoja koncepta 15-minutnega mesta, ki ga na\u010drtujemo v novem razvojnem ciklu. Oziroma bolje re\u010deno, kar petminutnega mesta, saj je zaradi zasnove obmo\u010dja pravzaprav vsa ponudba, ne zgolj najbolj osnovna, dosegljiva \u017ee v nekaj minutah hoje.<\/p>\n

Kako bodo na\u010drtovane spremembe vplivale na utrip v BTC Cityju?<\/p>\n

Velika posebnost na\u0161ega sredi\u0161\u010da je urbani park, ki je bil zasnovan z mislijo na dobro po\u010dutje obiskovalcev. Zelo nas veseli, da so ga obiskovalci in poslovni partnerji tako hitro vzeli za svojega, vodilo dobrega po\u010dutja pa \u017eelimo postopoma raz\u0161iriti tudi proti notranjosti na\u0161ega sredi\u0161\u010da.<\/p>\n

V prvi vrsti nameravamo preurediti nekatere na\u0161e ve\u010dje trge, ki bodo zaradi dodatnih zelenih povr\u0161in in pripadajo\u010de urbane opreme ponujali bolj naravno in prijetno prostorsko izku\u0161njo.<\/p>\n

V dolgoro\u010dnej\u0161ih na\u010drtih je predvideno preoblikovanje izbranih ulic v ozelenjene in osen\u010dene pe\u0161cone, kjer bodo na voljo \u0161e spremljajo\u010de vsebine in programi, temu pa bo sledila tudi prometna ureditev.<\/p>\n

Cilj vseh ukrepov in posegov je postati najbolj zeleno petminutno mesto v regiji, v katerem se bodo poleg obiskovalcev in poslovnih partnerjev dobro po\u010dutili tudi bodo\u010di stanovalci, ve\u010dina premikov znotraj sredi\u0161\u010da pa bo opravljenih brez avtomobila.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"V prihodnjih letih \u017eeli BTC City Ljubljana postati \u0161e bolj zelen in povezan ter manj odvisen od avtomobilov.…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":197269,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[21],"tags":[5405,36378,595,124,49004,62,37,58,60,38],"class_list":["post-197268","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-ljubljana","tag-btc","tag-dpz-2026","tag-intervju","tag-ljubljana","tag-miha-mermal","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina"],"share_on_mastodon":{"url":"","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/197268","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=197268"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/197268\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/197269"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=197268"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=197268"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=197268"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}