{"id":197418,"date":"2026-08-20T07:00:26","date_gmt":"2026-08-20T07:00:26","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/197418\/"},"modified":"2026-08-20T07:00:26","modified_gmt":"2026-08-20T07:00:26","slug":"vina-ki-so-proslavila-slovenijo-v-svetu-na-udaru-najstrozje-vinske-zakonodaje-v-evropi","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/197418\/","title":{"rendered":"Vina, ki so proslavila Slovenijo v svetu, na udaru “najstro\u017eje vinske zakonodaje” v Evropi"},"content":{"rendered":"

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Za
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tZa biodinami\u010dne vinarje je klju\u010dno sozvo\u010dje z naravo in \u010dim manj\u0161e poseganje vanjo. Foto: MMC RTV SLO\/Kaja Sajovic<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\tSpremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google<\/p>\n

\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

Novi zakon o vinu je za\u010del veljati \u017ee februarja, a kot izpostavljajo moji sogovorniki, mali buti\u010dni vinarji, ki prisegajo na sonaravno pridelavo, sploh vedeli niso, da je v pripravi, kaj \u0161ele, da bi lahko pravo\u010dasno izpostavili njegovo problemati\u010dnost. Podrobnosti zakona so \u0161e vedno v dolo\u010denih to\u010dkah nejasne, o\u010ditno pa je, da mo\u010dno razdvaja tako vinarje kot stroko.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n

Na kratko: po prej\u0161njem zakonu o vinu so lahko proizvajalci vina brez statusa za\u0161\u010ditena geografska ozna\u010dba (ZGO) ali za\u0161\u010ditena ozna\u010dba porekla (ZOP) tr\u017eili svoja vina zgolj na podlagi kemijske analize. Te mo\u017enosti zdaj ni ve\u010d.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tSorodna novica
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tNaravna vina: modna muha ali vrnitev h koreninam?<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Vinar
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tVinar Aleks Klinec iz Medane. Foto: MMC RTV SLO\/Kaja Sajovic<\/p>\n

Dolo\u010dba v novem zakonu zahteva organolepti\u010dno ocenjevanje vseh vin, pridelanih v Sloveniji, vklju\u010dno z vini, kjer ni navedena ozna\u010dba porekla.<\/p>\n

Senzori\u010dno ocenjevanje je prilagojeno na obi\u010dajne vinske profile: prosojna, stabilna vina, stabilizirana s sulfiti.<\/p>\n

T. i. naravna vina, ki so namerno proizvedena brez posegov, rutinsko ka\u017eejo motnost, povi\u0161ane hlapne kisline in nekonvencionalne aromati\u010dne profile.<\/p>\n

V praksi to pomeni, da bi bila denimo zavrnjena nefiltrirana (“motna”) vina, s \u010dimer zakon avtomati\u010dno kaznuje t. i. naravne vinarje, za katere je filtracija vin prevelik poseg.<\/p>\n

Govorimo o imenih vinarjev, kot so Klinec, \u010cotar, Fon, Janko \u0160tekar, Mle\u010dnik, \u0160uman, Zorjan, Aci Urbajs, Klabjan, \u0160tembergar, Rojac in \u0161tevilni drugi. <\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tSorodna novica
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t“Slovenija se tr\u017ei s konvencionalnimi vini, ko bi morala izpostavljati oran\u017ena”<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\tTuja vina na na\u0161ih policah brez zahtev preverjanja <\/p>\n

Kot poudarjajo prizadeti vinarji, ki sku\u0161ajo zdaj zakon razveljaviti oz. uveljaviti novelo v dr\u017eavnem zboru, tak\u0161ne ureditve ni nikjer v Evropi, in opozarjajo, da bo, \u010de se dolo\u010dba ne spremeni, to povzro\u010dilo konec za enega izmed mednarodno najbolj priznanih slovenskih izvoznih sektorjev ter propad kmetij, katerih primarna dejavnost je pridelava in tr\u017eenje naravnih vin.<\/p>\n

Kra\u0161ka vinska klet Santei iz Dolancev, ki vina prideluje na biodinami\u010den na\u010din in ima tudi ekolo\u0161ki certifikat Demeter, je zato za\u010dela zbirati podpise pod peticijo, da bi ozavestila javnost in izvedla pritisk na vlado, naj zakon vrne v prej\u0161nje stanje (ki \u0161e vedno velja v vseh drugih dr\u017eavah EU-ja).<\/p>\n

Kot poudarja Matteo Carzedda, docent za agrarno ekonomijo na Oddelku za ekonomijo in poslovne vede, ki se je pridru\u017eil peticiji, je kemi\u010dna analiza, ki je veljala do februarja, \u017ee zagotavljala varnost potro\u0161nikov; organolepti\u010dno testiranje pa nasprotno odra\u017ea stilisti\u010dno skladnost s profili konvencionalnih vin in ne meril varnosti \u017eivil. <\/p>\n

Uporaba senzori\u010dne presoje, zasnovane za konvencionalno vino, za naravna vina ni ustrezen na\u010din za ocenjevanje primernosti za promet, poudarjajo. V \u010dasu, ko potro\u0161niki vedno bolj cenijo sonaravno pridelavo in zdrav \u017eivljenjski slog, se v Sloveniji \u0161e naprej vodi gonja proti vinom, pridelanim z minimalnimi intervencijami, na ekolo\u0161ki ali biodinami\u010dni na\u010din.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Slovenska
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tSlovenska vina sonaravne pridelave so v svetu izjemno cenjena. Veliko ve\u010dino teh vin (v nekaterih primerih tudi do 90 odstotkov) na\u0161i vinarji izvozijo prav v tujino. Foto: MMC RTV SLO\/Kaja Sajovic<\/p>\n

Da bi bil paradoks popoln, uvo\u017eena vina sonaravne pridelave iz Francije, Italije ali Gruzije na slovenskem trgu nimajo nobenih zahtev preverjanja.<\/p>\n

Aur\u00e9lie Ringeval-Deluze, izredna profesorica mened\u017ementa na Univerzi v Reimsu in \u010dlanica upravnega odbora In\u0161tituta Georges Chappaz za \u0161ampanjsko vinogradni\u0161tvo in vina, je nad novim zakonom zato \u0161e toliko bolj presene\u010dena.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Znamenita
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tZnamenita restavracija Noma v K\u00f6benhavnu, ve\u010dkrat razgla\u0161eno za najbolj\u0161o na svetu po izboru World’s 50 Best, je bila pionirka vinskih kart, zgrajenih izklju\u010dno na vinih sonaravne pridelave. Foto: MMC RTV SLO\/Kaja Sajovic<\/p>\n

“Francija, vodilna dr\u017eava v vinski industriji, v nobenem primeru ne zahteva degustacij vin z za\u0161\u010diteno ozna\u010dbo porekla. Zato se zdi zelo presenetljivo \u2013 in celo kontraproduktivno \u2013 da se tak\u0161ne degustacije obvezno predpisujejo pri vas,” je zapisala.<\/p>\n

“To je \u0161e posebej \u0161kodljivo za proizvajalce t. i. naravnih vin. Kot akademski vinski ekonomist se po\u010dutim upravi\u010deno re\u010di, da se mi zdi ta uredba diskriminatorna, saj spodkopava zanimivo raznolikost slovenskih vin, hkrati pa tudi nepotrebna v smislu, da bodo potro\u0161niki, \u010de vina ne bodo zadovoljive kakovosti ali okusa, ta vina sami zavrnili.”<\/p>\n

Smo Slovenci ponovno bolj pape\u0161ki od pape\u017ea?<\/p>\n

Odgovore smo poiskali pri Juretu Grubarju, direktorju Kleti Kr\u0161ko in podpredsedniku Zdru\u017eenja slovenskih vinarjev pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), ki je sodelovalo pri pripravi zakona, Sandri Bizjak z biodinami\u010dne kmetije Santei, predsednici dru\u0161tva Natura Vino, priznanem vipavskem vinarju Primo\u017eu Lavren\u010di\u010du (Posestvo Burja) in Simonu J. Woolfu, britanskem piscu in avtorju knjig o vinu, med drugim knjige o maceriranih vinih Jantarna revolucija: Kako se je svet nau\u010dil ljubiti oran\u017ena vina (Amber Revolution: How the World Learned to Love Orange Wine), kjer je posebno pozornost namenil prav slovenskim vinarjem.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tSorodna novica
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tJo\u0161ko Gravner, vinski purist, vinski anarhist<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\tPoziv Nicolasa M. Depetrisa Chauvina (profesor ekonomije na Visoki \u0161oli za mened\u017ement in gospodarstvo v \u017denevi in direktor Global Wine Business Institute)<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tKot profesor ekonomije, specializiran za vinsko gospodarstvo in poslovne raziskave, sem resno zaskrbljen glede morebitnih gospodarskih posledic zakona. Z ekonomskega in tr\u017eno-strate\u0161kega vidika izpostavljam naslednje klju\u010dne to\u010dke:<\/p>\n

– Nesorazmeren vpliv na prihodke od izvoza z visoko dodano vrednostjo (globalno segment naravnih vin do\u017eivlja izjemno rast, rezultat spreminjajo\u010dih se potro\u0161ni\u0161kih preferenc glede trajnosti, transparentnosti in zdravstvene ozave\u0161\u010denosti), <\/p>\n

– Empiri\u010dni dokazi o potro\u0161ni\u0161kih predstavah (moje raziskave o pri\u010dakovanjih potro\u0161nikov naravnih vin poudarjajo, da je komercialna vrednost naravnega vina mo\u010dno povezana z njegovo zaznano pristnostjo in eti\u010dno dr\u017eo), <\/p>\n

– Metodolo\u0161ka nezdru\u017eljivost s tr\u017enim povpra\u0161evanjem (po definiciji imajo naravna vina in vina z minimalno intervencijo posebne stilisti\u010dne zna\u010dilnosti, kot so naravna motnost, reduktivne note ali vi\u0161ja hlapna kislost, ki se ne ujemajo s konvencionalnimi, industrijskimi organolepti\u010dnimi matrikami), <\/p>\n

– Izkrivljanje trga in izguba konkuren\u010dnosti, saj zakon pridelovalce naravnih vin postavlja v konkuren\u010dno znatno slab\u0161i polo\u017eaj.<\/p>\n

“Novi zakon uvaja obvezno organolepti\u010dno presojo vseh v Sloveniji pridelanih vin, vklju\u010dno z vini, kjer na etiketi ni navedena nobena za\u0161\u010ditena geografska ozna\u010dba. To pomeni, da morajo vsa vina ustrezati \u2018vonju in okusu\u2019 uradnih poku\u0161evalcev, sicer se vinu prepove prodaja. Naravni vinarji so imeli s starim zakonom mo\u017enost, da svoja vina prodajajo kot \u2018namizna\u2019, z novim zakonom te opcije ni ve\u010d, zaradi \u010desar te kmetije ne bodo mogle pre\u017eiveti,” pojasnjuje Sandra Bizjak.<\/p>\n

Primo\u017e Lavren\u010di\u010d opozarja na isti prelom: “Slovenija uvaja izjemno stroga pravila za ozna\u010devanje vin, ki jim v Evropi ni para. Do zdaj so za vina brez geografske ozna\u010dbe potrebovali le kemijsko analizo. Svoja vina so tako lahko zakonito prodajali, \u010detudi njihov specifi\u010dni okus ni bil po godu uradnim senzori\u010dnim komisijam. Z novim zakonom pa so \u0161tevilni naravni vinarji \u010dez no\u010d izgubili edino zakonito pot do svojih kupcev.”<\/p>\n

Simon J. Woolf vidi v tem krivi\u010dnost: “Klju\u010dna sprememba je odprava mo\u017enosti, da bi vino pri\u0161lo na trg brez potrebe po uspe\u0161no opravljeni organolepti\u010dni oceni. Te ocene redko prizana\u0161ajo vinarjem z minimalnim poseganjem \u2026 Ta sprememba odpravlja mo\u017enost, ki je na voljo v vseh drugih vinorodnih dr\u017eavah EU-ja, kar pomeni, da je za slovenske naravne vinarje izjemno krivi\u010dna in protikonkuren\u010dna.”<\/p>\n

Odgovori na kritike<\/p>\n

Jure Grubar na kritike odgovarja, da je bil zakon pred objavo na javni obravnavi, v tem \u010dasu pa so razli\u010dne interesne skupine in stanovske organizacije podajale svoja mnenja nanj. “Nekaj je bilo upo\u0161tevanih, kaj veliko pa ne,” pravi in ob tem poudarja, da so bili tudi pri Zdru\u017eenju slovenskih vinarjev nad nekaterimi objavljenimi vsebinami zakona (negativno) presene\u010deni.<\/p>\n

Vseeno pa zakon zagovarja, saj je, kot pravi, njegovo bistvo, da se “bran\u017ea uredi sistemsko in v celoti”. “Bistvo je v postavitvi masnih tokov in sledljivosti surovine in vina. \u017dal je stara zakonodaja omogo\u010dala, da smo eni morali spo\u0161tovati zakon v celoti in bili tudi izredno kontrolirani (\u0161e vedno smo), na drugi strani pa tega ni bilo,” je povedal.<\/p>\n

Grubar je tudi skepti\u010den do tega, da je organoleptika “res tako pere\u010d problem, kakor se sku\u0161a prikazati”. “Kaj sploh je naravno vino? Katero pa ni naravno? \u010ce imamo pravila na eni strani, si jih naredimo \u0161e na drugi in dileme ne bo ve\u010d. Pojem “naravno” je pre\u0161irok in v sistemu ne definira ni\u010desar. Verjetno se tukaj skriva klju\u010d do re\u0161itve,” ugiba in ob tem poudarja, da \u0161e \u010dakajo na pravilnik, ki bi morda lahko definiral tudi to.<\/p>\n

V javnosti so se pojavile tudi kritike peticije, med drugim vinskega strokovnjaka Roberta Gorjaka, da se pretirava z interpretacijami zakona, kaj zakon prina\u0161a, in se s tem javnost zavaja.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"\u0160tajerski
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t\u0160tajerski vinar Aci Urbajs v svojem vinogradu na Rifniku pri Celju. Foto: MMC RTV SLO\/Kaja Sajovic<\/p>\n

Sandra Bizjak, predsednica dru\u0161tva Natura Vino, odgovarja, da je “Gorjak vinski profesionalec, ki je izu\u010den za ocenjevanje konvencionalnih vin, ni pa kompetenten, da komentira situacijo glede naravnih vin. Naravna vina so fermentiran sok iz grozdja, ki je pridelano na ekolo\u0161ki ali biodinami\u010dni na\u010din, brez sistemskih \u0161kropiv, insekticidov in pesticidov. Fermentacija poteka spontano in brez selekcioniranih kvasovk, vinu pa razen minimalne koli\u010dine \u017evepla ni dodano ni\u010d.”<\/p>\n

“Zaradi na\u010dina pridelave lahko naravna vina razvijejo druga\u010dno aromatiko in vi\u0161je hlapne kisline kot konvencionalna vina, lahko so tudi motna. To niso tehnolo\u0161ke napake, ampak za\u017eelene stilske posebnosti, ki naravna vina naredijo druga\u010dna, bolj pristna in v\u010dasih nenavadna. Okus vinskih ocenjevalcev je kalibriran na industrijska vina, kjer so vonji \u010disti in jasni, vina pa stabilizirana in bistra. Zato senzori\u010dna analiza ni ustrezna metoda za ugotavljanje naravnih vin za promet.”<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tSorodna novica
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tIn memoriam: Stanko Radikon, vinski velikan<\/a><\/p>\n

Lavren\u010di\u010d vidi v debati tudi \u0161ir\u0161i kontekst: “Po mojem mnenju je v teh te\u017ejih trenutkih za vinsko bran\u017eo na plan privrela nedokon\u010dana debata o naravnih vinih. Nekaterim se o\u010ditno zdi, da bi dokon\u010den obra\u010dun z naravnimi vinarji, torej njihov morebitni ekonomski pokop, izbolj\u0161al prodajo njihovih vin.”<\/p>\n

In \u0161e: “Morda nekateri i\u0161\u010dejo zunanjega sovra\u017enika med naravnimi vinarji, da bi lahko svojim delodajalcem opravi\u010dili porazne poslovne rezultate. Nekateri pa verjetno ne zmorejo prese\u010di svojega kalupa, stereotipa o “dobrem” vinu, oziroma ne dopu\u0161\u010dajo raznolikosti okusa.”<\/p>\n

Grubar o\u010ditke zavra\u010da in vztraja: “Sistem je omogo\u010dal marsikatero kreativnost. Sam spo\u0161tujem veliko imen, ki so bila v zadnjem obdobju na\u0161teta med “naravnimi”. Svoje delo spo\u0161tujejo in ga znajo ceniti, ravno tako zakonodajni moment. Vklju\u010dno s Primo\u017eem.”<\/p>\n

Woolf meni, da kritiki, kot je Gorjak, podcenjujejo, kako te\u017eko je \u017ee zdaj za naravne vinarje, ki bi jih novi zakon lahko \u0161e dodatno kaznoval in omejil.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Novi
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tNovi slovenski zakon o vinu je stro\u017eji kot v katerikoli drugi evropski dr\u017eavi. Na sliki vinska klet Sclavos v Gr\u010diji. Foto: MMC RTV SLO\/Kaja Sajovic<\/p>\n

Hkrati se strinja z Lavren\u010di\u010dem, da se za zakonom morda skriva ve\u010d: “Zagotovo obstajajo deli slovenskega mainstream vinskega sektorja, ki so ljubosumni na uspeh pridelovalcev naravnih vin, in tisti, ki v tisku odkrito omalova\u017eujejo naravna vina. Ne mislim, da je naklju\u010dje, da je ta zakon toliko stro\u017eji in da pu\u0161\u010da tako malo mo\u017enosti.”<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Dva
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tDva izmed vipavskih naravnih te\u017ekokategornikov: Burja (Primo\u017e Lavren\u010di\u010d) in Valter Mle\u010dnik. Foto: MMC RTV SLO\/Kaja Sajovic<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\tKdo stoji za zakonom?<\/p>\n

Zakon je pripravilo Ministrstvo za kmetijstvo v sodelovanju s predstavniki Zdru\u017eenja slovenskih vinarjev pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) in Zdru\u017eenja dru\u017einskih vinogradnikov (ZDV). Vidika t. i. naravnih vinarjev pri pripravi ni zagovarjal nih\u010de, kar Lavren\u010di\u010d pripisuje temu, da ti vinarji niso formalno povezani v zdru\u017eenje.<\/p>\n

Woolf ob tem dvomi o transparentnosti snovanja zakona: “Ministrstvo za kmetijstvo trdi, da je bil novi zakon na voljo za komentarje vsem, a iz pogovorov z mnogimi manj\u0161imi kletmi je razvidno, da nobena od njih ni vedela, da prihaja ta zakon.”<\/p>\n

“Zdi se, da so zagovorniki zakona neke vrste inkvizicija, ki vztraja, da morajo biti vsa vina podobna konvencionalnim vinom, vsako odstopanje pa je slabo in nesprejemljivo,” pravi Bizjakova.<\/p>\n

Dodaja, da v tujini pri tak\u0161nih spremembah sodelujejo tudi ekonomisti, ki ocenijo finan\u010dne posledice \u2013 tu pa je po njenem prevladal interes industrije in velikih igralcev.<\/p>\n

Ob tem pa poudarja \u0161e en vidik – da sta v \u010dasu globalne vinske krize le dva segmenta vina, ki rasteta, tako v ceni kot potro\u0161nji, to so t. i. naravna in presti\u017ena visoko cenovna vina, ostali segmenti pa se medtem borijo za obstanek in ni\u017eajo cene.<\/p>\n

“Naravno vino je eden najhitreje rasto\u010dih segmentov v vinski panogi po vsem svetu, predvsem zaradi zdravstvene ozave\u0161\u010denosti potro\u0161nikov vina, tesnej\u0161e povezave s kmetijskim izvorom proizvoda ter njegove sposobnosti, da odra\u017ea in prevaja edinstvenost terroirjev in lokalne biotske raznovrstnosti. Taka je ve\u010dina slovenskih vin, ki se izva\u017eajo v vrhunske restavracije in premium izvozne trge po svetu,” je v pismi podpore zapisal Carzedda s tr\u017ea\u0161ke univerze.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"T.
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tT. i. naravni vinarji prisegajo na minimalne posege tako v vinogradu kot v kleti. Foto: MMC RTV SLO\/Kaja Sajovic<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\tOkus ni formula<\/p>\n

V kulinari\u010dnem svetu velja, da se o okusih ne razpravlja \u2013 Michelinove zvezdice dobivajo tako klasi\u010dne kot radikalno eksperimentalne restavracije, v\u010dasih celo z menijem, ki hodi po meji u\u017eitnega, denimo Mugaritz v Baskiji, ki ima \u017ee 20 let 2 zvezdici. Zakaj na vino gledamo kot na neko znanost s strogimi parametri, kot da gre za kemijsko formulo?<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Trgovina
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tTrgovina z vini slovenskih naravnih vinarjev DrinkSloWine v Kobaridu, ki jo vodi Alen Audi\u010d, nekdanji glavni sommelier Hi\u0161e Franko. Foto: MMC RTV SLO\/Kaja Sajovic<\/p>\n

Bizjakova se strinja, da gre za svojevrsten paradoks: “Vinski vplivne\u017ei po svetu, Michelin in druge presti\u017ene restavracije i\u0161\u010dejo in \u010dislajo slovenska naravna vina, tisti, ki se v Sloveniji imajo za stroko, pa se obna\u0161ajo, kot da so ta vina nepomembna in je z njimi nekaj narobe.”<\/p>\n

“Vodilni strokovnjaki z univerz iz Francije, \u0160panije in Italije na podro\u010dju vinskega tr\u017eenja in turizma so najve\u010dji podporniki naravnih vin in svoje raziskave usmerjajo v to, kako bo vinski sektor napredoval in prosperiral s poudarkom na segmentih vina, ki so najbolj perspektivni in tja spadajo tudi naravna vina,” ponavlja.<\/p>\n

Woolf je prepri\u010dan, da je v svetu vina prostora za vse, pa vendar: “\u017dal prepogosto vidim, da ljudje radi omalova\u017eujejo stvari, ki jih ne razumejo, ali karkoli, kar se malo razlikuje od tega, ki njim ugaja.”<\/p>\n

“Trdno verjamem, da mora biti odlo\u010ditev o tem, kaj je dobro vino, v rokah potro\u0161nika, ne dr\u017eave. V vsakem primeru se nobeno vino ne proda zunaj kleti brez posrednika \u2013 distributerja, uvoznika, sommelierja ali trgovca, nekdo bo vino poskusil in se odlo\u010dil, ali zanj obstaja trg. Vinski regulativni organi ne bi smeli odlo\u010dati, kaj smemo piti. Njihova naloga je zagotoviti poreklo in poskrbeti, da na trg ne pride ni\u010d strupenega ali goljufivega, ne pa vsiljevati sloga ali konformizma izdelku.”<\/p>\n

Apel<\/p>\n

Naj se mnenja \u0161e tako kre\u0161ejo, neizpodbitno dejstvo je, da so slovenska vina sonaravne pridelave v tujini cenjena in so postala pomembno sredstvo za tr\u017eenje dr\u017eave kot zelene, trajnostne in buti\u010dne, kot to radi poudarjajo pri Slovenski turisti\u010dni organizaciji.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"\u010cotarjeva
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t\u010cotarjeva malvazija za vinsko spremljavo v v Gagganu v Bangkoku, najbolj\u0161i restavraciji Azije po izboru World’s 50 Best. Foto: MMC RTV SLO\/Kaja Sajovic<\/p>\n

Kaj je bilo tisto, kar je Woolfa tako prevzelo, da je prelil o njih v vseh teh letih toliko \u010drnila?<\/p>\n

“Najbolj\u0161i slovenski vinarji ostajajo povezani s svojo zemljo in tradicijami na temeljni na\u010din, ki ga redko sre\u010dam drugje. Morda, ker gre za manj\u0161i, bolj \u010dlove\u0161ki obseg posestev. Morda gre za nenehen poudarek na me\u0161anem kmetovanju, samooskrbi in trajnostnem kmetovanju brez kemikalij,” ugiba.<\/p>\n

“Vino je tako globoko v du\u0161i Slovenije, to lahko vidi\u0161, ko se vozi\u0161 po vinskih de\u017eelah, in za\u010duti\u0161, ko poskusi\u0161 vina.”<\/p>\n

“Buti\u010dni vinarji so postali nekateri od najmo\u010dnej\u0161ih ambasadorjev Slovenije. Zaradi njihovih vin, dostopnih po vsem svetu, so se ljudje zaljubili v to de\u017eelo in dobili \u017eeljo, da jo sami spoznajo. Prav ti pridelovalci, ki jih bo novi zakon najverjetneje najbolj prizadel, so bili najmo\u010dnej\u0161a sila pri gradnji ugleda slovenskega vina v tujini.”<\/p>\n

“Mislim, da si zaslu\u017eijo nekaj spo\u0161tovanja ali vsaj svobodo, da vino pridelujejo tako, kot mora biti po njihovem mnenju narejeno, in mo\u017enost, da ga prodajajo in tr\u017eijo z vini svojih kolegov,” sklene svoj apel.<\/p>\n

Novi zakon postavlja temeljno vpra\u0161anje: ali \u017eelimo vinsko krajino, v kateri ima prostor le ena definicija “pravega” vina, ali pa raznolikost, ki jo svet \u017ee ceni.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Za biodinami\u010dne vinarje je klju\u010dno sozvo\u010dje z naravo in \u010dim manj\u0161e poseganje vanjo. Foto: MMC RTV SLO\/Kaja Sajovic…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":197419,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[20],"tags":[32,35,49015,31,34,36,37,38,33,20518,4735],"class_list":["post-197418","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-novice","tag-headlines","tag-najpomembnejse-novice","tag-naravno-vino","tag-news","tag-novice","tag-osrednje-novice","tag-slovene","tag-slovenscina","tag-top-stories","tag-vinarji","tag-vino"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/117126551023713239","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/197418","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=197418"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/197418\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/197419"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=197418"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=197418"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=197418"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}