{"id":197555,"date":"2026-08-20T09:03:09","date_gmt":"2026-08-20T09:03:09","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/197555\/"},"modified":"2026-08-20T09:03:09","modified_gmt":"2026-08-20T09:03:09","slug":"evropa-in-japonska-premikata-meje-superracunalnistva","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/197555\/","title":{"rendered":"Evropa in Japonska premikata meje superra\u010dunalni\u0161tva"},"content":{"rendered":"

Superra\u010dunalniki spodbujajo sodobno znanost<\/a>, od napovedovanja podnebnih sprememb do razvoja novih zdravil. Evropa in Japonska si prizadevata, da bi bili skupaj \u0161e mo\u010dnej\u0161i in zanesljivej\u0161i.<\/p>\n

Vstop v superra\u010dunalni\u0161ko infrastrukturo<\/a> je obi\u010dajno izjemna izku\u0161nja. Ti veliki stroji vsebujejo ve\u010d sto tiso\u010d procesorjev, ki sodelujejo pri izra\u010dunih, dale\u010d zunaj dosega obi\u010dajnih ra\u010dunalnikov<\/a>. Porabijo izjemno veliko energije, ustvarjajo izrazito toploto in so pogosto zelo hrupni. A ko je France Boillod-Cerneux iz francoskega komisariata za atomsko energijo in alternativne energije (CEA) obiskala superra\u010dunalnik Fugaku v Kobeju na Japonskem, jo je presenetila ti\u0161ina. \u00bbV ra\u010dunalni\u0161ki sobi je bilo mogo\u010de sli\u0161ati samega sebe,\u00ab je dejala. \u00bbTo je bilo neverjetno in tako nenavadno v primerjavi s tem, \u010desar sem navajena.\u00ab<\/p>\n

Sinergije med EU in Japonsko<\/p>\n

France Boillod-Cerneux od leta 2024 sodeluje z raziskovalci po vsej Evropi in na Japonskem v okviru projekta Hanami, triletnega raziskovalnega projekta za re\u0161evanje nekaterih najve\u010djih izzivov na podro\u010dju visokozmogljivostnega ra\u010dunalni\u0161tva, znanega tudi kot superra\u010dunalni\u0161tvo, ki ga financira EU. \u00bbDanes na nekaterih podro\u010djih, kot je umetna inteligenca, prevladujejo Ameri\u010dani. Evropa in Japonska si prizadevata skupaj zgraditi svoj ekosistem, da bi ponudili alternativo,\u00ab je poudarila.<\/p>\n

To je povezano s \u0161ir\u0161imi evropskimi prizadevanji za krepitev tehnolo\u0161ke suverenosti na podro\u010dju superra\u010dunalni\u0161tva in umetne inteligence. EU in sodelujo\u010de dr\u017eave prek Skupnega podjetja za evropsko visokozmogljivostno ra\u010dunalni\u0161tvo vlagajo milijarde evrov v novo generacijo superra\u010dunalnikov in infrastrukture umetne inteligence po vsej Evropi.<\/p>\n

Mejnik v teh prizadevanjih je bila tudi uvedba superra\u010dunalnika Jupiter v Raziskovalnem centru J\u00fclich v Nem\u010diji, ki je prav tako partner projekta Hanami. Jupiter je prvi evropski superra\u010dunalnik, ki dosega zmogljivost na eksaravni \u2013 izvaja ve\u010d kot trilijon izra\u010dunov na sekundo. Superra\u010dunalniki se uporabljajo za znanstvene simulacije, ki so prezapletene za obi\u010dajne ra\u010dunalnike. Med pandemijo so na primer raziskovalcem pomagali modelirati virus in testirati ogromno \u0161tevilo potencialnih spojin zdravil. Uporabljajo se tudi za simulacijo podnebja na Zemlji, napovedovanje ekstremnih vremenskih dogodkov in preu\u010devanje novih materialov.<\/p>\n

\u00bbJaponska in Evropa sta si zelo podobni na podro\u010dju raziskav visokozmogljivostnega ra\u010dunalni\u0161tva,\u00ab je dejal Kengo Nakad\u017eima, namestnik direktorja centra Riken za ra\u010dunalni\u0161ko znanost v Kobeju in profesor na Univerzi v Tokiu. \u00bbObe imata dolgo tradicijo na podro\u010dju podnebnih raziskav in superra\u010dunalni\u0161tva. Zaradi dolgoletnega sodelovanja se lahko veliko nau\u010dimo drug od drugega.\u00ab<\/p>\n

Krepitev zaupanja v simulacije<\/p>\n

Podnebno modeliranje je eno glavnih podro\u010dij sodelovanja. Raziskovalci upajo, da bodo vse bolj izpopolnjene simulacije znanstvenikom in oblikovalcem politik pomagale bolje razumeti prihodnje vplive podnebnih sprememb.<\/p>\n

Da pa bi bili superra\u010dunalniki koristni, morajo znanstveniki zaupati dose\u017eenim rezultatom. \u00bbPregledujemo ponovljivost rezultatov,\u00ab je pojasnila France Boillod-Cerneux. \u00bbZagotoviti moramo namre\u010d, da so rezultati dosledni, tudi \u010de so ustvarjeni na razli\u010dnih superra\u010dunalnikih.\u00ab<\/p>\n

\"Konec<\/p>\n

Konec leta 2025 sta evropska komisija in Japonska zaklju\u010dili pogajanja o pridru\u017eitvi Japonske programu Obzorje Evropa. FOTO:\u00a0Yuichi Yamazaki\/Afp<\/p>\n

V nasprotju z obi\u010dajnimi ra\u010dunalniki so superra\u010dunalniki visoko specializirani sistemi, ki pogosto uporabljajo razli\u010dno strojno in programsko opremo. Zagotavljanje, da znanstveni rezultati ostanejo to\u010dni in primerljivi med razli\u010dnimi stroji, je zato velik izziv. \u00bbStrojna oprema je morda impresivna, vendar se veliko na\u0161ega dela nana\u0161a na programsko opremo,\u00ab je dejala. \u00bbGre za optimizacijo znanstvenih aplikacij, da bodo lahko u\u010dinkovito delovale na teh zelo zapletenih sistemih.\u00ab Ko sistemi postajajo ve\u010dji in kompleksnej\u0161i, je skrb, da rezultati ostanejo ponovljivi in zaupanja vredni na razli\u010dnih ra\u010dunalni\u0161kih platformah, vse bolj pomembna.<\/p>\n

V okviru sodelovanja se preu\u010dujejo tudi medicinske aplikacije. Ena raziskovalna skupina je na primer modelirala pretok zraka in gibanje teko\u010dine v \u010dlove\u0161kem nosu. Te simulacije bi lahko kirurgom pomagale, da se bolje pripravijo na posege nosu in sinusov, ter zmanj\u0161ale mo\u017enost zapletov pri bolnikih.<\/p>\n

Superra\u010dunalni\u0161tvo v dobi umetne inteligence<\/p>\n

Vedno ve\u010dji pomen umetne inteligence spreminja tudi svet superra\u010dunalni\u0161tva. Umetnointeligen\u010dni sistemi so pri u\u010denju in obdelavi velikanskih koli\u010din podatkov, potrebnih za delovanje, mo\u010dno odvisni od superra\u010dunalnikov. \u00bbUmetna inteligenca je na\u0161e delo naredila veliko bolj oprijemljivo za javnost. Ljudje vse pogosteje uporabljajo umetno inteligenco v vsakdanjem \u017eivljenju, superra\u010dunalniki pa zagotavljajo velik del ra\u010dunalni\u0161ke zmogljivosti, na kateri ta temelji,\u00ab je poudarila raziskovalka.<\/p>\n

Raziskovalci uporabljajo umetno inteligenco za analizo ogromnih naborov podatkov, prepoznavanje skritih vzorcev in pospe\u0161evanje simulacij, kar bi prej trajalo veliko dlje. To novo podro\u010dje, pogosto imenovano umetna inteligenca v znanosti, postaja vse pomembnej\u0161a strate\u0161ka prednostna naloga v Evropi.<\/p>\n

Evropska komisija je oktobra 2025 predstavila evropsko strategijo za umetno inteligenco v znanosti, katere cilj je raziskovalcem pomagati pri odgovornem vklju\u010devanju umetne inteligence v znanstveno delo. Hkrati je hitra rast umetne inteligence okrepila svetovno konkurenco pri dostopu do naprednih ra\u010dunalni\u0161kih \u010dipov in infrastrukture. To ni bistveno le za umetnointeligen\u010dne sisteme, temve\u010d tudi za znanstvene simulacije naslednje generacije.<\/p>\n

Za raziskovalce v projektu Hanami je sodelovanje med Evropo in Japonsko delno namenjeno krepitvi dolgoro\u010dne znanstvene in tehnolo\u0161ke odpornosti. \u00bbHitra rast umetne inteligence spreminja trg visokozmogljivih ra\u010dunalni\u0161kih \u010dipov,\u00ab je dodala France Boillod-Cerneux. \u00bbPrepri\u010dana sem, da lahko Evropa in Japonska razvijeta lastni ekosistem \u010dipov in programske opreme. Evropa ima talente in strokovno znanje za ohranjanje neodvisnosti, vendar bo za to potreben \u010das. Partnerstva z dr\u017eavami, kot je Japonska, so klju\u010dnega pomena.\u00ab<\/p>\n

Nakad\u017eima meni, da bi se lahko naslednja faza sodelovanja vse bolj osredoto\u010dala na znanstvena odkritja, ki temeljijo na umetni inteligenci. \u00bbMenim, da bi se moral naslednji korak na\u0161ega sodelovanja z Evropo bolj osredoto\u010diti na umetno inteligenco v znanosti. Zdru\u017eiti moramo svoje strokovno znanje, da si bomo lahko prizadevali za napredek.\u00ab<\/p>\n

——————–<\/p>\n

Raziskave, omenjene v \u010dlanku, so bile financirane iz programa EU Obzorje. \u010clanek je bil prvotno objavljen v reviji o raziskavah in inovacijah EU Horizon.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Superra\u010dunalniki spodbujajo sodobno znanost, od napovedovanja podnebnih sprememb do razvoja novih zdravil. Evropa in Japonska si prizadevata, da…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":197556,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[3],"tags":[65,66,49061,4019,37,38,20122,90,1396,3982],"class_list":["post-197555","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-evropa","tag-europe","tag-evropa","tag-horizon","tag-japonska","tag-slovene","tag-slovenscina","tag-superracunalnik","tag-tehnologija","tag-umetna-inteligenca","tag-znanost"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/117127034453231608","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/197555","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=197555"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/197555\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/197556"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=197555"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=197555"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=197555"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}