{"id":197663,"date":"2026-08-20T10:40:11","date_gmt":"2026-08-20T10:40:11","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/197663\/"},"modified":"2026-08-20T10:40:11","modified_gmt":"2026-08-20T10:40:11","slug":"umetna-inteligenca-v-soli-uporabljajo-jo-tudi-ucitelji-a-sistemske-podpore-se-ni","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/197663\/","title":{"rendered":"Umetna inteligenca v \u0161oli: uporabljajo jo tudi u\u010ditelji, a sistemske podpore (\u0161e) ni"},"content":{"rendered":"

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Po
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tPo mnenju u\u010diteljice Maje Kodarin se generativna umetna inteligenca za u\u010ditelja obnese kot “izjemen didakti\u010dni asistent”, najuporabnej\u0161a je pri ustvarjanju osnutkov u\u010dnih listov, generiranju raznolikih idej za pou\u010devanje in medpredmetno povezovanje, pripravi kvizov ter oblikovanju diferenciranih gradiv za razli\u010dne ravni u\u010dencev. (Fotografija je simboli\u010dna.) Foto: Shutterstock<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\tSpremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google<\/p>\n

\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

Po navedbah osnovno\u0161olske u\u010diteljice Maje Kodarin, ki pripravlja tudi \u0161tevilne vsebine o uporabi umetne inteligence v \u0161olah za u\u010ditelje, mladi orodja umetne inteligence posvojijo hitro in intuitivno, med u\u010ditelji pa je opaziti izjemen razkorak in zelo me\u0161ane ob\u010dutke: medtem ko del u\u010diteljev, digitalnih zanesenjakov, aktivno preizku\u0161a orodja, obiskuje izobra\u017eevanja in v umetni inteligenci vidi odli\u010dnega pomo\u010dnika, se velik del u\u010diteljev spopada s sistemsko negotovostjo in izgorelostjo.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n

“Veliko u\u010diteljev upravi\u010deno skrbi, da bo neobvladljiva digitalizacija popolnoma prevzela \u0161olski prostor in u\u010dence \u0161e bolj prikovala na zaslone. Najve\u010dji strah pri tem ni sama tehnologija, temve\u010d to, da bi zaradi \u010dezmerne uporabe naprav izgubili tisto najdragocenej\u0161e \u2013 pristen, oseben stik z u\u010denci in poglobljen odnos, ki ga nobeno orodje ne more nadomestiti,” je pojasnila za STA.<\/p>\n

Predstojnik In\u0161tituta za sodobne tehnologije v okviru mariborske fakultete za naravoslovje in matematiko Andrej Flogie medtem poudarja, da je generativna umetna inteligenca “v zelo kratkem \u010dasu postala del izobra\u017eevalnega prostora, ne glede na to, ali jo je \u0161olski sistem formalno uvedel ali ne”. Poudaril je, da jo je treba uporabljati pedago\u0161ko utemeljeno, transparentno in prilagojeno starosti u\u010dencev, ob tem pa je treba \u0161e bolj razvijati kriti\u010dno mi\u0161ljenje, preverjanje virov, ustvarjalnost, samostojnost ter odgovorno in eti\u010dno ravnanje.<\/p>\n

Opozoril je, da uporaba generativne umetne inteligence sama po sebi \u0161e ne pomeni kakovostnej\u0161ega pouka. “U\u010dni scenarij mora izhajati iz u\u010dnih ciljev, \u0161ele nato se vpra\u0161amo, ali nam lahko generativna umetna inteligenca pomaga te cilje dose\u010di bolje,” je navedel Flogie, tudi vodja projekta Generativna umetna inteligenca v izobra\u017eevanju. V okviru projekta, ki je potekal od maja 2024 do maja letos, so raziskali, kako generativna umetna inteligenca vpliva na slovenski izobra\u017eevalni prostor ter predvsem kako jo smotrno, varno in pedago\u0161ko utemeljeno vklju\u010devati v pou\u010devanje in u\u010denje. Med priporo\u010dili, ki so jih pripravili v okviru projekta, je izpostavil to, da je treba generativno umetno inteligenco razumeti kot podporo u\u010ditelju in u\u010dencu, ne kot njuno nadomestilo.<\/p>\n

Tudi Kodarin je poudarila, da umetna inteligenca “nikoli ne more in ne sme nadomestiti u\u010ditelja v njegovi \u010dlove\u0161ki vlogi”. “Ne more nadomestiti empatije, prepoznavanja \u010dustvenih stisk, vzgojnega delovanja, osebnega stika, motivacije in vodenja razreda. Lahko pa odli\u010dno nadomesti rutinske, administrativne procese (npr. pisanje administrativnih poro\u010dil, urnikov ali osnutkov e-po\u0161te), s \u010dimer u\u010ditelju povrne dragoceni \u010das, ki ga lahko nato posveti neposrednemu delu z otroki,” je dodala.<\/p>\n

UI kot “izjemen didakti\u010dni asistent”<\/p>\n

Po njenem mnenju se generativna umetna inteligenca za u\u010ditelja obnese kot “izjemen didakti\u010dni asistent”, najbolj uporabna je pri ustvarjanju osnutkov u\u010dnih listov, generiranju raznolikih idej za pou\u010devanje in medpredmetno povezovanje, pripravi kvizov ter oblikovanju diferenciranih gradiv za razli\u010dne ravni u\u010dencev \u2013 tako za u\u010dence s primanjkljaji na posameznih podro\u010djih u\u010denja kot za nadarjene u\u010dence. Veliko podporo ponuja tudi pri formativnem spremljanju u\u010dencev, sprotnem preverjanju znanja ter kot tutor za usmerjanje u\u010dencev skozi proces u\u010denja, je na\u0161tela.<\/p>\n

Flogie meni podobno. Kot je razlo\u017eil, u\u010ditelji umetno inteligenco najpogosteje uporabljajo za pripravo in prilagajanje u\u010dnih gradiv, iskanje idej za pouk, pripravo vpra\u0161anj in nalog, povzemanje in preoblikovanje besedil, pripravo razli\u010dic gradiva ter pomo\u010d pri na\u010drtovanju pouka. Generativno umetno inteligenco pa lahko vklju\u010dijo tudi neposredno v u\u010dni proces in jo u\u010denec uporablja za raziskovanje, dialog, preverjanje idej, argumentacijo in re\u0161evanje problemov. V monografiji, ki so jo pripravili v sklopu omenjenega projekta, to nakazuje kot mo\u017enost, da “postane generativna umetna inteligenca drugi, tretji … u\u010ditelj v razredu, pomo\u010dnik sedanjemu u\u010ditelju”, je navedel.<\/p>\n

Predsednik Zdru\u017eenja ravnateljev in pomo\u010dnikov ravnateljev Slovenije Sa\u0161o Bo\u017ei\u010d orodja umetne inteligence, ki jih u\u010ditelji po njegovih navedbah uporabljajo vse ve\u010d, vidi kot zelo koristna predvsem na podro\u010dju priprav na pouk. “Opa\u017eamo pa, da naredi tudi neumnosti in napake, zato mora potem vedno u\u010ditelj kot strokovnjak pregledati tisto, kar mu je umetna inteligenca pripravila, in popraviti napake,” je dodal.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Po
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tPo Flogiejevih navedbah nimajo vpogleda v to, koliko sredstev u\u010ditelji oz. \u0161ole namenijo za dostop do vseh orodij generativne umetne inteligence. Ob tem ocenjuje, da ni najbolj smiselno, da vsaka \u0161ola ali celo vsak u\u010ditelj sam kupuje komercialne licence. (Fotografija je simboli\u010dna.) Foto: Shutterstock<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\tKatera orodja u\u010ditelji uporabljajo najpogosteje?<\/p>\n

Flogie in Kodarin sta med orodji, po katerih u\u010ditelji najpogosteje posegajo, omenila \u0161iroko dostopna orodja, kot so ChatGPT, Googlov Gemini in Microsoft Copilot, ki slu\u017eijo kot osnova za pisanje in raziskovanje snovi. Kodarin je ob tem na\u0161tela tudi ve\u010d bolj specializiranih pedago\u0161kih orodij, denimo Kahoot za ustvarjanje kvizov, Diffit za hitro prilagajanje poljubnih besedil razli\u010dnim ravnem bralnega razumevanja in diferenciacijo ter Curipod za ustvarjanje interaktivnih predstavitev.<\/p>\n

Po Flogiejevih navedbah nimajo vpogleda v to, koliko sredstev u\u010ditelji oz. \u0161ole namenijo za dostop do vseh orodij generativne umetne inteligence. Dolgoro\u010dno pa po njegovih navedbah ni nujno najbolj smiselno, da vsaka \u0161ola ali celo vsak u\u010ditelj sam kupuje komercialne licence. “Smiselno bi bilo razmi\u0161ljati tudi o sistemskih oziroma nacionalnih re\u0161itvah, ki bi zagotavljale ustrezno varnost, varstvo podatkov in enak dostop u\u010dencem ter u\u010diteljem”, meni.<\/p>\n

U\u010ditelji pogre\u0161ajo sistemske usmeritve<\/p>\n

Ob tem je Flogie kot pomembna izpostavil tudi sistemska vpra\u0161anja varstva podatkov, enakega dostopa do tehnologije, usposobljenosti u\u010diteljev in ustrezne infrastrukture. Kodarin je navedla, da se sicer mnogi u\u010ditelji na razli\u010dnih seminarjih, projektih in usposabljanjih o varni uporabi ter varovanju podatkov \u017ee aktivno izobra\u017eujejo, vendar v vsakodnevni praksi \u0161e vedno pogosto pogre\u0161ajo povsem jasne, enotne in prakti\u010dne sistemske usmeritve.<\/p>\n

“Nujno potrebujemo sistemsko, kontinuirano in dolgoro\u010dno izobra\u017eevanje vseh vpletenih \u2013 u\u010diteljev, u\u010dencev in star\u0161ev \u2013, ne pa zgolj enkratnih prilo\u017enostnih delavnic, ki te\u017eav ne re\u0161ijo. U\u010ditelji morajo dobiti stabilno podporo za premo\u0161\u010danje digitalnega razkoraka v znanju in ustvarjalno svobodo pri uporabi sodobnih orodij,” je prepri\u010dana Kodarin, ki tudi sama pripravlja izobra\u017eevanja s tega podro\u010dja.<\/p>\n

Predvsem pa slovenski \u0161olski prostor po njenem mnenju potrebuje “vizionarski pogum odlo\u010devalcev”. “\u010cas je, da prenehamo zgolj gasiti po\u017eare in za\u010dnemo digitalni jezik sistemsko pou\u010devati kot obvezen, samostojen predmet z jasnim mestom v urniku,” je dodala.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Po mnenju u\u010diteljice Maje Kodarin se generativna umetna inteligenca za u\u010ditelja obnese kot “izjemen didakti\u010dni asistent”, najuporabnej\u0161a je…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":197664,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[6],"tags":[1909,24426,59,61,62,49084,37,58,60,38,9081,1396],"class_list":["post-197663","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-slovenija","tag-izobrazevanje","tag-pouk","tag-republic-of-slovenia","tag-republika-slovenija","tag-si","tag-sistemska-podpora","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-ucitelji","tag-umetna-inteligenca"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/117127415781807083","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/197663","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=197663"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/197663\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/197664"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=197663"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=197663"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=197663"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}