{"id":197711,"date":"2026-08-20T11:15:18","date_gmt":"2026-08-20T11:15:18","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/197711\/"},"modified":"2026-08-20T11:15:18","modified_gmt":"2026-08-20T11:15:18","slug":"kako-visoko-bodo-sle-cene-hrane-najbolj-naj-bi-se-podrazili-sadje-zelenjava-kruh-mlecni-izdelki","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/197711\/","title":{"rendered":"Kako visoko bodo \u0161le cene hrane? Najbolj naj bi se podra\u017eili sadje, zelenjava, kruh, mle\u010dni izdelki."},"content":{"rendered":"<p>\t\t\t\t\t\t\t\t<a href=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/08\/67032216.jpg\" itemprop=\"contentUrl\" data-size=\"1200x800\" data-large=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/08\/67032216.jpg\"><br \/>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<img decoding=\"async\" src=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/08\/67032216.jpg\" title=\"Sadje in zelenjava bosta zaradi su\u0161e pod najve\u010djim cenovnim pritiskom. Foto: BoBo\" alt=\"Sadje in zelenjava bosta zaradi su\u0161e pod najve\u010djim cenovnim pritiskom. Foto: BoBo\"\/><br \/>\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n<p>\t\t\t\t\t\t\t\t\tSadje in zelenjava bosta zaradi su\u0161e pod najve\u010djim cenovnim pritiskom. Foto: BoBo<\/p>\n<p>\t\t\t\t\t\t\t<a id=\"preferredSourceBanner\" href=\"https:\/\/www.rtvslo.si\/gospodarstvo\/kako-visoko-bodo-sle-cene-hrane-najbolj-naj-bi-se-podrazili-sadje-zelenjava-kruh-mlecni-izdelki\/javascript:void(0)\" target=\"_blank\" class=\"d-none align-items-center justify-content-between rounded my-3\" style=\"padding: 10px 15px;\" rel=\"nofollow noopener\"><br \/>\n\t\t\t\t\t\t<img decoding=\"async\" src=\"https:\/\/img.rtvslo.si\/_static\/novi\/img\/ico-google.svg\" class=\"flex-shrink-0 mr-3\" aria-hidden=\"true\"\/><br \/>\n\t\t\t\t\t\tSpremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google<\/p>\n<p>\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n<p>Ob vojnah na Bli\u017enjem vzhodu in v Ukrajini, ki \u017ee tako dvigujeta cene goriva in gnojil, sta Evropo letos prizadeli tudi huda su\u0161a in vro\u010dina, ki sta uni\u010dili ali po\u0161kodovali velik del pridelkov. To pomeni, da bodo cene hrane v Evropi to jesen in zimo vi\u0161je za 11,8 odstotka, na za\u010detku leta 2027 pa \u0161e za dodatnih 4,8 odstotka, ocenjujejo ekonomisti ustanove Oxford Economics. <\/p>\n<p>Oglas<\/p>\n<p>Glede na analizo Oxford Economics so bile namre\u010d svetovne cene dizelskega goriva julija medletno vi\u0161je za 36 odstotkov, deloma zaradi motenj v Hormu\u0161ki o\u017eini, medtem ko naj bi se cene gnojil letos zvi\u0161ale za 22 odstotkov. Dodatno pa na ceno hrane vpliva tudi vojna v Ukrajini. \u017dita predstavljajo \u010detrtino svetovnega indeksa cen hrane, Rusija in Ukrajina pa skupaj zagotavljata nekaj manj kot 30 odstotkov svetovnega izvoza p\u0161enice in ve\u010d kot deset odstotkov koruze, je za Euronews dejal vi\u0161ji ekonomist pri Oxford Economics Toma\u0161 Dvorak.<\/p>\n<p>Napadi na ruska in ukrajinska pristani\u0161\u010da, nakladalne objekte in plovila kot tudi ote\u017een prevoz po\u0161iljk \u017eita ob \u010crnem in Azovskem morju bi lahko vplivali na 86 milijonov ton letne izvozne zmogljivosti \u017eita \u2013 52 milijonov ton iz Rusije in 34 milijonov ton iz Ukrajine. To pomeni skoraj 17 odstotkov svetovnega izvoza \u017eit.<\/p>\n<p>FAO \u017ee nekaj \u010dasa svari pred zvi\u0161evanjem cen<\/p>\n<p>Organizacija ZN-a za prehrano in kmetijstvo (FAO), ki je tudi sama \u017ee posvarila pred novim valom podra\u017eitve hrane, je na za\u010detku meseca objavila, da so se svetovne cene hrane julija zvi\u0161ale. Skupni indeks ko\u0161arice osnovnih prehrambnih izdelkov, ki ga izra\u010dunava FAO, se je v preteklem mesecu v medletni primerjavi povzpel za en odstotek, pri \u010demer so se cene \u017eit zvi\u0161ale za 6,9 odstotka, cene rastlinskega olja pa za 17,3 odstotka. Svetovni indeks cen hrane Oxford Economics medtem spremlja cene surovin, zato dvig ne pomeni neposrednega dviga cen na drobno. Predvideni 11,8-odstotni dvig za letos denimo ostaja pod 14,2-odstotnim porastom iz leta 2022.<\/p>\n<p>\t\t\t\t\t\t\t\t<a href=\"https:\/\/img.rtvcdn.si\/_up\/upload\/2024\/09\/26\/66222350.jpg\" itemprop=\"contentUrl\" data-size=\"1200x800\" data-large=\"https:\/\/img.rtvcdn.si\/_up\/upload\/2024\/09\/26\/66222350.jpg\" rel=\"nofollow noopener\" target=\"_blank\"><br \/>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<img decoding=\"async\" src=\"https:\/\/img.rtvcdn.si\/_up\/upload\/2024\/09\/26\/66222350.jpg\" title=\"Pod najve\u010djim pritiskom je p\u0161enica, ki je kultura, ki potrebuje najve\u010d gnojil. Foto: BoBo\" alt=\"Pod najve\u010djim pritiskom je p\u0161enica, ki je kultura, ki potrebuje najve\u010d gnojil. Foto: BoBo\"\/><br \/>\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n<p>\t\t\t\t\t\t\t\t\tPod najve\u010djim pritiskom je p\u0161enica, ki je kultura, ki potrebuje najve\u010d gnojil. Foto: BoBo<\/p>\n<p>Dvorak ocenjuje, da bodo pri dvigu cen najbolj na udaru rastlinski pridelki \u2013 \u017eita, sadje in zelenjava \u2013 ter mle\u010dni izdelki, saj su\u0161a in vro\u010dina mo\u010dno vplivata ravno na njihovo pridelavo in predelavo. Posledi\u010dno bodo dra\u017eji denimo kruh, sir, vino in olje, medtem ko se pri mesu to ne bo tako poznalo. Da bi bilo lahko kratkoro\u010dno glede mesa gibanje celo obratno, je pred dnevi za Radio Slovenija dejal tudi predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Jo\u017ee Podgor\u0161ek. Kmetje namre\u010d zaradi velikega pomanjkanja krme \u017ee razmi\u0161ljajo o prodaji \u017eivali. &#8220;Strah nas je, kaj bo, \u010de bodo kmetje za\u010deli \u010dez eno leto prodajati osnovne \u010drede. Takrat bo verjetno v tej regiji, ne samo v Sloveniji, za\u010delo zmanjkovati govedine. Verjetno bi se takrat to lahko bistveno bolj poznalo kot jutri,&#8221; meni Podgor\u0161ek.<\/p>\n<p>\t\t\t\tHrana v Evropi se bo podra\u017eila<\/p>\n<p>\t\tNajve\u010dji pritisk je na p\u0161enico<\/p>\n<p>Pod najve\u010djim pritiskom je sicer p\u0161enica, ki je kultura, ki potrebuje najve\u010d gnojil. Ta naj bi se v leto\u0161njem tretjem \u010detrtletju na medletni ravni podra\u017eila za 36 odstotkov, na 6,92 dolarja za 30 litrov, so sporo\u010dili raziskovalci Oxford Economics.<\/p>\n<p>Dvorak meni, da bo vpliv cen na sve\u017ee pridelke, predvsem sadje in zelenjavo, hiter in ga bodo potro\u0161niki verjetno ob\u010dutili v dveh do treh mesecih, kar pomeni med oktobrom in novembrom. Pri predelani hrani pa se najve\u010dji u\u010dinek na cene v trgovinah pri\u010dakuje v pribli\u017eno \u0161estih do devetih mesecih, torej med februarjem in majem 2027.<\/p>\n<p>\t\t\t\t\t\t\t\t<a href=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/08\/67067326.jpg\" itemprop=\"contentUrl\" data-size=\"1200x800\" data-large=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/08\/67067326.jpg\"><br \/>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<img decoding=\"async\" src=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/08\/67067326.jpg\" title=\"V Sloveniji jo je leto\u0161nje leto posebno slabo odnesla koruza. Foto: BoBo\/\u017diga \u017dIvulovi\u0107\" alt=\"V Sloveniji jo je leto\u0161nje leto posebno slabo odnesla koruza. Foto: BoBo\/\u017diga \u017dIvulovi\u0107\"\/><br \/>\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n<p>\t\t\t\t\t\t\t\t\tV Sloveniji jo je leto\u0161nje leto posebno slabo odnesla koruza. Foto: BoBo\/\u017diga \u017dIvulovi\u0107<\/p>\n<p>\t\t\t\t\t\t\tLetina \u017eit v Evropi ob\u010dutno slab\u0161a kot lani<\/p>\n<p>Evropsko zdru\u017eenje trgovcev z \u017eiti Coceral je po vro\u010dinskih valovih, ki so prizadeli celotno Evropo, julija objavilo posodobljeno napoved skupnega pridelka \u017eita v 27 \u010dlanicah EU-ja in Zdru\u017eenem kraljestvu. Napoved je z 295,5 milijona ton zmanj\u0161alo na 286,6 milijona ton, kar je ob\u010dutno manj od lani pridelanih 310 milijonov ton \u017eit. V Nem\u010diji bo denimo leto\u0161nji pridelek \u017eit zaradi su\u0161e in vro\u010dine z nekaj manj kot 42 milijoni ton v medletni primerjavi manj\u0161i za sedem odstotkov, so pred dnevi ocenili v nem\u0161kem zdru\u017eenju kmetov DBV.<\/p>\n<p>Da ekstremni vremenski dogodki niso ve\u010d le dodatna motnja na trgu hrane, pa\u010d pa glavni dejavnik rasti cen, je v nedavni analizi ugotovil tudi izvr\u0161ni direktor organizacije We don&#8217;t have time Ingmar Rentzhog, je za Radio Slovenija poro\u010dala \u0160pela Novak. Zaradi su\u0161e v letih 2022 in 2023 se je olj\u010dno olje v \u0160paniji in Italiji podra\u017eilo za 50 odstotkov.<\/p>\n<p>Po ocenah OECD-ja je okrog 40 odstotkov vseh kopenskih povr\u0161in na svetu podvr\u017eenih vse pogostej\u0161im in intenzivnej\u0161im su\u0161am, izgube zaradi su\u0161 pa se bodo po njihovih projekcijah v prihodnjih desetih letih pove\u010dale za 35 do 110 odstotkov \u2013 tudi zaradi dejstva, da je mo\u017enost prilagajanja na podnebne spremembe v kmetijstvu z namakanjem in novimi sortami omejena.<\/p>\n<p>\t\t\t\t\t\t\t\t<a href=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/08\/67054852.jpg\" itemprop=\"contentUrl\" data-size=\"1200x800\" data-large=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/08\/67054852.jpg\"><br \/>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<img decoding=\"async\" src=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/08\/67054852.jpg\" title=\"Zaradi su\u0161e in vro\u010dine je tudi travnate krme letos v Sloveniji (pre)malo, zato kmetje ponekod \u017ee razmi\u0161ljajo o zmanj\u0161anju \u010drede. Foto: BoBo\" alt=\"Zaradi su\u0161e in vro\u010dine je tudi travnate krme letos v Sloveniji (pre)malo, zato kmetje ponekod \u017ee razmi\u0161ljajo o zmanj\u0161anju \u010drede. Foto: BoBo\"\/><br \/>\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n<p>\t\t\t\t\t\t\t\t\tZaradi su\u0161e in vro\u010dine je tudi travnate krme letos v Sloveniji (pre)malo, zato kmetje ponekod \u017ee razmi\u0161ljajo o zmanj\u0161anju \u010drede. Foto: BoBo<\/p>\n<p>\t\t\t\t\t\t\tVpliv el ni\u00f1a posreden, a ob\u010duten<\/p>\n<p>Ekonomist za kmetijske surovine pri Oxford Economics Jed Cartledge opozarja, da bi se cene lahko zvi\u0161ale tudi bolj od napovedi, saj so posledice dogajanja v \u010crnem morju \u0161e vedno prisotne, mo\u010den vremenski pojav el ni\u00f1o pa predstavlja tudi tveganje za pridelke zunaj Evrope. <\/p>\n<p>&#8220;Na na\u0161e obmo\u010dje res nima toliko vpliva, na ju\u017eno poloblo ter tropsko obmo\u010dje pa kar bistveno. Posredno bi lahko imeli dodatne probleme zaradi tega,&#8221; je pred dnevi v radijski oddaji Studio ob 17.00 pojasnil vremenoslovec An\u017ee Medved z Agencije za okolje. <\/p>\n<p>\u010clan izvr\u0161ilnega odbora Evropske centralne banke Frank Elderson je ob tem za Guardian posvaril, da tveganja zaradi podnebne krize dolgoro\u010dno vodijo tudi v finan\u010dno nestabilnost \u2013 \u010de namre\u010d uni\u010dujemo naravo, s tem uni\u010dujemo temelje, od katerih so odvisna na\u0161a gospodarstva. <\/p>\n<p>Posledice podnebne krize so izziv tudi za zavarovalnice. Te v najbolj ogro\u017eenih regijah zvi\u0161ujejo premije, je Radio Slovenija povzel portal Politico, ponekod tako visoko, da je zavarovanje prakti\u010dno nemogo\u010de skleniti.<\/p>\n<p>\t\t\t\t\t\t\t\t\tO vplivu su\u0161e na ceno hrane in elektri\u010dne energije<\/p>\n<p>Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Sadje in zelenjava bosta zaradi su\u0161e pod najve\u010djim cenovnim pritiskom. Foto: BoBo Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na&hellip;\n","protected":false},"author":2,"featured_media":197712,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[8],"tags":[7255,9115,37,38,1146,64,1105,63,24578],"class_list":["post-197711","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-svet","tag-cene-hrane","tag-gnojila","tag-slovene","tag-slovenscina","tag-susa","tag-svet","tag-vrocina","tag-world","tag-zita"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/117127553379602390","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/197711","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=197711"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/197711\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/197712"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=197711"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=197711"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=197711"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}