![\"\"](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/03\/V-mestu-Pixabay.jpg\" "\\"V")
V mestu [Foto: Pixabay]<\/p>\nV mestu [Foto: Pixabay]<\/p>\n
Evropa se tudi v zadnjih letih soo\u010da z resnim problemom trgovine z ljudmi. Novi podatki ka\u017eejo, da je bilo v zadnjih 20 letih na celini zabele\u017eenih ve\u010d deset tiso\u010d primerov, pri \u010demer strokovnjaki opozarjajo, da dejansko \u0161tevilo \u017ertev verjetno precej presega uradne statistike.<\/p>\n
Po podatkih Mednarodne organizacije za migracije (IOM) je bilo v Evropi med letoma 2002 in 2022 identificiranih ve\u010d kot 39.000 primerov trgovine z ljudmi. Ve\u010dina \u017ertev so odrasli \u2013 pribli\u017eno 85 odstotkov \u2013, najpogosteje stari med 30 in 38 let. Okoli 15 odstotkov \u017ertev so bili otroci.<\/p>\n
Na svetovni ravni so statistike \u0161e vi\u0161je. Identificiranih je bilo ve\u010d kot 125.000 odraslih \u017ertev in okoli 30.000 otrok. Strokovnjaki opozarjajo, da \u0161tevilni primeri ostajajo neprijavljeni ali neodkriti, zato naj bi bile dejanske razse\u017enosti problema precej ve\u010dje.<\/p>\n
Po podatkih, ki jih povzema Euronews, so bile \u017ertve v Evropi najpogosteje iz ve\u010d dr\u017eav vzhodne Evrope. Najve\u010d jih je bilo iz Ukrajine \u2013 ve\u010d kot 19.000. Sledita Moldavija z ve\u010d kot 10.000 primeri in Belorusija z ve\u010d kot 4.000 \u017ertvami.<\/p>\n
Vojna in razseljevanje sta po ocenah strokovnjakov dodatno pove\u010dala tveganje za trgovino z ljudmi. Strokovnjakinja za boj proti trgovini z ljudmi Julija Sa\u010denko je opozorila, da konflikti ustvarjajo pogoje, v katerih se tak\u0161ne oblike kriminala la\u017eje \u0161irijo.<\/p>\n
Po njenih besedah so bile v zadnjih \u0161tirih letih vojne v dr\u017eavah, ki mejijo na Ukrajino, identificirane tudi nove \u017ertve trgovine z ljudmi.<\/p>\n
Prisilno delo in spolno izkori\u0161\u010danje<\/p>\n
\u017denske predstavljajo ve\u010d kot tri petine vseh \u017ertev, kar pomeni pribli\u017eno dvakrat ve\u010d kot mo\u0161kih. Med identificiranimi \u017ertvami je bilo tudi 27 transspolnih oseb.<\/p>\n
Primeri trgovine z ljudmi so bili zabele\u017eeni v 69 evropskih dr\u017eavah. Najve\u010d identificiranih \u017ertev je bilo v Ukrajini in Moldaviji.<\/p>\n
Skoraj polovica \u017ertev je bila izkori\u0161\u010dana eno leto ali manj, pribli\u017eno tretjina pa od enega do dveh let.<\/p>\n
Najpogostej\u0161a oblika izkori\u0161\u010danja je prisilno delo. Pribli\u017eno polovica \u017ertev je bila prisiljena delati predvsem v gradbeni\u0161tvu in kmetijstvu. Druga pogosta oblika je spolno izkori\u0161\u010danje, ki je prizadelo skoraj polovico \u017ertev, pogosto v obliki prisilne prostitucije ali produkcije pornografskih vsebin.<\/p>\n
Storilci za nadzor nad \u017ertvami pogosto uporabljajo kombinacijo psihi\u010dnega pritiska, fizi\u010dnega nasilja in spolnega izkori\u0161\u010danja. Med pogostimi metodami so tudi omejevanje dostopa do denarja, nadzor nad gibanjem ter odvzem zdravstvene oskrbe.<\/p>\n
Ve\u010dina storilcev \u017ertvam ni bila osebno blizu. Po podatkih IOM so med najpogostej\u0161imi storilci posredniki dela, izvajalci, formalni delodajalci ter tihotapci ljudi, medtem ko dru\u017einski \u010dlani ali partnerji predstavljajo le majhen dele\u017e primerov.<\/p>\n
Povezani \u010dlanki: <\/p>\n
Navigacija prispevka<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"V mestu [Foto: Pixabay] Evropa se tudi v zadnjih letih soo\u010da z resnim problemom trgovine z ljudmi. Novi…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":19798,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[3],"tags":[8735,65,66,1022,4246,423,37,38,3127,71],"class_list":{"0":"post-19797","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-evropa","8":"tag-belorusija","9":"tag-europe","10":"tag-evropa","11":"tag-kriminal","12":"tag-ljudje","13":"tag-moldavija","14":"tag-slovene","15":"tag-slovenscina","16":"tag-tujina","17":"tag-ukrajina"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116203668322727010","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/19797","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=19797"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/19797\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/19798"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=19797"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=19797"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=19797"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}