Slovenski trg elektri\u010dnih avtomobilov letos mo\u010dno raste. Toda trditev, da je e-mobilnost pri nas \u017ee “pri\u0161la na evropsko raven” je precej pav\u0161alna in neto\u010dna. V prvi polovici leta je bila Slovenija \u0161e pribli\u017eno \u0161tiri odstotne to\u010dke pod povpre\u010djem EU, ko govorimo o registraciji novih vozil.<\/p>\n
Slovenski trg elektri\u010dnih avtomobilov letos mo\u010dno raste. Toda trditev, da je e-mobilnost pri nas \u017ee “pri\u0161la na evropsko raven” je precej pav\u0161alna in neto\u010dna. V prvi polovici leta je bila Slovenija \u0161e pribli\u017eno \u0161tiri odstotne to\u010dke pod povpre\u010djem EU, ko govorimo o registraciji novih vozil.<\/p>\n
\u00a0Evropsko povpre\u010dje dosegamo \u0161ele v zadnjih dveh mesecih. “Mislim, da je enostavno tukaj ve\u010d razlogov. Prvi je, da je e-mobilnost v Sloveniji pri\u0161la na evropsko raven. To je prvi razlog. Drugi razlog je pa, da je tehnika tudi \u0161la tako naprej in cene so se zni\u017eale, da so ljudje za\u010deli v ve\u010dji meri kupovati elektri\u010dna vozila. In jaz mislim, da nih\u010de ni pri\u010dakoval tak\u0161nega navala,” je v oddaji 24UR pred \u010dasom dejal dr\u017eavni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo in energetiko Marko Dvornik.<\/p>\n
Da je zanimanje za elektri\u010dne avtomobile letos mo\u010dno posko\u010dilo, potrjujejo tudi \u0161tevilke. V Sloveniji je bilo v prvi polovici leta registriranih 6062 novih baterijskih elektri\u010dnih avtomobilov, kar je 124,5 odstotka ve\u010d kot v enakem obdobju lani. Njihov dele\u017e med vsemi novimi registracijami je dosegel pribli\u017eno 17 odstotkov \u2013 oziroma vsak \u0161esti novi avtomobil.<\/p>\n
Toda prav tu je pomembna razlika med vtisom in \u0161ir\u0161o sliko.<\/p>\n
Podatki SURS-a ka\u017eejo,da je skoraj polovica (47 %) lani registriranih osebnih avtomobilo za pogon uporabljala dizelsko, 45 % pa bencinsko gorivo.\u26fd Hibridni osebni avtomobili so predstavljali 6 %, elektri\u010dni pa le 2 % voznega parka.\u00a0<\/p>\n
Evropsko povpre\u010dje smo ujeli \u0161ele zdaj<\/p>\n
Na ravni Evropske unije so baterijsko-elektri\u010dni avtomobili v prvi polovici leta predstavljali 20,7 odstotka vseh novih registracij. Leto prej je bil njihov dele\u017e 15,6 odstotka. Slovenija je bila torej v prvih \u0161estih mesecih pribli\u017eno \u0161tiri odstotne to\u010dke pod evropskim povpre\u010djem.<\/p>\n
Preobrat v Sloveniji se je zgodil predvsem ob koncu prvega polletja. Junija je bilo pri nas registriranih 1690 novih elektri\u010dnih avtomobilov, kar je kar 206,7 odstotka ve\u010d kot junija lani. Dele\u017e je prvi\u010d dosegel pribli\u017eno 25,3 odstotka \u2013 vsak \u010detrti na novo registrirani avtomobil je bil torej elektri\u010den.<\/p>\n
Zato je pri izjavi, da je Slovenija “na evropski ravni”, treba biti previden. \u010ce govorimo o dele\u017eu novih elektri\u010dnih avtomobilov, smo evropsko povpre\u010dje ujeli \u0161ele v zadnjih dveh mesecih. Za prvo polovico leta kot celoto pa smo ostali pribli\u017eno \u0161tiri odstotne to\u010dke pod povpre\u010djem,\u00a0ki sicer tudi ni tak\u0161no, da bi se z njim hvalili. Vsak peti avtomobil, ki je bil kupljen letos v Evropski uniji, je torej elektri\u010dni.<\/p>\n
To je pomembna razlika. Dva izjemna meseca \u0161e ne pomenita, da je Slovenija po elektrifikaciji primerljiva z najbolj uspe\u0161nimi evropskimi dr\u017eavami. Rast je sicer izjemna, vendar z zelo nizke osnove.<\/p>\n
Kaj je privedlo k tak\u0161ni rasti?<\/p>\n
Slovenci so kon\u010dno dojeli, da je prihodnost mobilnosti elektri\u010dna, zato je ukinitev subvencij po mnenju marsikaterega analitika strela v koleno.\u00a0Ponudba elektri\u010dnih avtomobilov je danes bistveno \u0161ir\u0161a kot pred nekaj leti, tehnologija je napredovala, doseg je za vse ve\u010d uporabnikov manj\u0161a ovira, hkrati pa so se pojavili modeli v cenovnih razredih, ki so bili neko\u010d za elektri\u010dni avtomobil prakti\u010dno nedosegljivi. Ob pomo\u010di s subvencijo, so se avtomobili, kot je elektri\u010dni twingo, za\u010deli prodajati kot vro\u010de \u017eemljice.<\/p>\n
To je pomembno tudi zato, ker se je elektri\u010dni avtomobil iz statusa tehnolo\u0161ke posebnosti po\u010dasi preselil v obmo\u010dje obi\u010dajnega nakupnega premisleka. Sploh \u010de je cena tako zelo ugodna, kot je bila za male avtomobile pri nas, ko je bilo zanjo mo\u010d dobiti subvencijo v vrednosti 7800 evrov.<\/p>\n
Tudi podatki Sursa za leto 2025 so \u017ee kazali, da se sprememba dogaja. Med vsemi novimi osebnimi avtomobili, prvi\u010d registriranimi v Sloveniji, je bilo lani 31 odstotkov hibridnih in 11 odstotkov elektri\u010dnih. \u0160tevilo novih elektri\u010dnih registracij se je v enem letu pove\u010dalo za kar 104 odstotke.<\/p>\n
Dvornik je v zgoraj omenjeni oddaji navedel tudi, da je slovenski vozni park trenutno star 14 let, kar prav tako ne dr\u017ei. Slovenski voznik park je bil lansko leto star 11,4 leta, ka\u017eejo podatki SURS-a.<\/p>\n
Toda celoten slovenski vozni park je \u0161e vedno precej dale\u010d od elektri\u010dne prihodnosti. Konec leta 2025 je bilo med vsemi registriranimi osebnimi avtomobili 47 odstotkov dizelskih, 45 odstotkov bencinskih, \u0161est odstotkov hibridnih in le dva odstotka elektri\u010dnih.<\/p>\n
Evropsko povpre\u010dje ni kon\u010dni cilj<\/p>\n
Pri tem je pomembno \u0161e nekaj: evropsko povpre\u010dje ni merilo uspe\u0161nega zelenega prehoda, trenutno je povpre\u010dje pri dobrih 20 odstotkih, kar ka\u017ee na to, da je Evropa \u0161e dale\u010d od cilja brezemisijske prihodnosti. V povpre\u010dje so seveda zajete tako dr\u017eave, ki se elektrificirajo zelo hitro, kot dr\u017eave, kjer je prehod precej po\u010dasnej\u0161i. \u010ce se \u017eelimo zgledovati po najbolj\u0161ih, je pogled treba usmeriti predvsem proti Skandinaviji.<\/p>\n
Na Norve\u0161kem je bil dele\u017e novih baterijskih elektri\u010dnih avtomobilov v prvi polovici leta 2026 kar 97,6 odstotka. Samo junija je zna\u0161al 96,5 odstotka. Tudi znotraj EU je razlika ogromna. V prvih \u0161estih mesecih leta je bila po primerjavi evropskih trgov baterijska elektrika na Danskem \u017ee pri okoli 80 odstotkih novih registracij, na Finskem pri 49 odstotkih in na \u0160vedskem pri 42 odstotkih. \u010ce je marsikateri Slovenec \u0161e tako v dvomih glede zelene mobilnosti, potem se enostavno mora vpra\u0161ati: “Kaj vedo Skandinavci, \u010desar mi ne.” In glede na to, da so skandinavske dr\u017eave dokaz, da zadeve v praksi funkcionirajo, je strah pred zeleno mobilnostjo torej dokazano odve\u010d.<\/p>\n
Da, glede na slovenske bizarno skromne za\u010detke elektri\u010dne mobilnosti \u2013 trenutno je npr. Hrva\u0161ka tam, kjer smo mi bili tri leta nazaj \u2013\u00a0je slovenski junijski rezultat 25,3 odstotka prvi\u010d registriranih elektri\u010dnih vozil vsekakor impresiven. A hkrati poka\u017ee, koliko prostora za napredek je \u0161e pred nami, \u010de pogled dvignemo proti skandinavskim de\u017eelam.<\/p>\n
Mo\u010dan skok, ne \u0161e preboj<\/p>\n
Leto\u0161nji rezultati so razlog za zadovoljstvo, vendar iz njih ne gre delati pompoznega preboja, kot ga dokazujejo podatki. Slovenija je evropsko povpre\u010dje ujela \u0161ele v zadnjih dveh mesecih. V prvi polovici leta je bila \u0161e \u0161tiri odstotne to\u010dke pod njim. Zato je pri trditvi, da smo \u017ee “na evropski ravni”, potrebna previdnost. \u010ce je na\u0161\u00a0cilj res brezemisijska mobilnost, ki bo blagodejno vplivala na zdravje ljudje in manj\u0161e globalno segrevanje, bi se morali zgledovati po dr\u017eavah, kjer je elektrifikacija novih avtomobilov \u017ee precej vi\u0161ja kot pri nas.<\/p>\n
dezurni@styria-media.si<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Slovenski trg elektri\u010dnih avtomobilov letos mo\u010dno raste. Toda trditev, da je e-mobilnost pri nas \u017ee “pri\u0161la na evropsko…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":198004,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[10],"tags":[81,82,390,66,84,83,393,62,37,58,60,38,2254],"class_list":["post-198003","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-poslovni-svet","tag-business","tag-economic","tag-elektricna-vozila","tag-evropa","tag-poslovni","tag-poslovni-svet","tag-prodaja-vozil","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-statistika"],"share_on_mastodon":{"url":"","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/198003","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=198003"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/198003\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/198004"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=198003"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=198003"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=198003"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}