V podkastu Vro\u010da tema je bil tokrat na\u0161 gost dr. Ale\u0161 Jug, eden vodilnih evropskih strokovnjakov za po\u017earno varnost. Pogovor je tekel o gore\u010di Evropi, o tem, kako gasilci gasijo iz zraka in na tleh, kje se pri nas zatika nabava opreme in zakaj hrva\u0161ki sosedje bolje \u010drpajo evropski denar za gasilsko tehniko in po\u017earno varnost dr\u017eave.<\/p>\n
Dr. Ale\u0161 Jug je vodja oddelka za po\u017earnovarno trajnostno grajeno okolje na Zavodu za gradbeni\u0161tvo Slovenije (ZAG), predsednik Slovenskega zdru\u017eenja za po\u017earno varstvo in predsednik Komisije za po\u017earno preventivo pri mednarodni gasilski organizaciji CTIF. Je doktor znanosti s podro\u010dja po\u017earnega in\u017eenirstva in velja za enega vodilnih evropskih strokovnjakov za po\u017earno varnost in upravljanje tveganj.<\/p>\n
Za gorenje v naravnem okolju potrebujemo gorljivo snov, torej biomaso, kisik oziroma veter, in v\u017eig. Slovenija je ena bolj pogozdenih dr\u017eav v Evropi. \u00bbVeter po\u017earu omogo\u010di bolj\u0161o oskrbo s sve\u017eim zrakom, kar pomeni hitrej\u0161e gorenje, hkrati pa ga pomika v dolo\u010deno smer,\u00ab pojasnjuje dr. Jug. Letos so nekateri po\u017eari napredovali tudi po dvajset kilometrov na uro, kar je za Evropo redkost. Devet od desetih po\u017earov zaneti \u010dlovek. Pribli\u017eno \u0161tirideset odstotkov je namernih, preostalo je malomarnost, otro\u0161ka igra in v manj\u0161em dele\u017eu piromanija. Pri iskanju vzroka in motiva imamo v Sloveniji dobre strokovnjake, pri policiji in tudi na ZAG.<\/p>\n
Evropa v ognju\u00a0<\/p>\n
Od za\u010detka avgusta je po Evropi zgorela povr\u0161ina, ki ustreza skoraj \u010detrtini ozemlja Slovenije. Satelitski posnetki Copernicusa ka\u017eejo intenzivno obarvana obmo\u010dja nad Sibirijo, Afriko in deli Kalifornije, pa tudi strnjen made\u017e nad srednjo Evropo. \u00bbTake po\u017eare pogosto sploh ne gasijo, saj so del naravne obnove gozda,\u00ab pojasnjuje dr. Jug, pri nas pa je te\u017eava, ko po\u017ear preide v urbano okolje. Oljka je listavec z gostim lesom in se te\u017eko v\u017ege. Iglavci, kot so bor, brin, jelka in smreka, pa imajo iglice polne aromati\u010dnih smol, ki v po\u017earu izhlapijo in zagorijo podobno kot naftni derivati, zato se ob vetru \u0161irijo izjemno hitro.<\/p>\n
Trava in grmi\u010devje si opomoreta v dveh do petih letih, gozd pa potrebuje od 20 do 50 let.<\/p>\n
Dim je me\u0161anica trdnih delcev, plinov in aerosolov, nevarnih zlasti za astmatike. Ko zgori tudi kaka stavba ali vozilo, se dimu pridru\u017eijo \u0161e te\u017eke kovine. Meritve so ob nem\u0161ki meji po po\u017earu v Belgiji pokazale vrednosti, ki so dovoljene meje presegle tudi za stokrat. Dim namre\u010d ne pozna meja. \u00bb\u010ce gremo nazaj v leto 2022, so dim po\u017eara na Krasu videli, pa tudi vonjali, \u017ee v Ljubljani,\u00ab se spominja dr. Jug.<\/p>\n
Pri obse\u017enem francoskem po\u017earu pri Bordeauxu je zaradi gostega borovega sestoja nastal tako imenovani \u00bbpirokumulonimbus\u00ab, po\u017earni oblak z lastnimi, nepredvidljivimi vetrovi. Nevarne so tudi zaprte plinske jeklenke, ki lahko po dvajsetih minutah segrevanja eksplodirajo, in rezervoarji s kurilnim oljem, ki se v\u017egejo \u017ee nad 55 stopinjami Celzija.<\/p>\n
Air-Tractorji, kanaderji in evropska pomo\u010d iz zraka<\/p>\n
Slovenija za ga\u0161enje uporablja agilna letala, Air Tractor AT-802 Fire Boss, ki lahko v pribli\u017eno 15 sekundah zajamejo okoli 3.100 litrov vode iz rek, jezer, tudi iz Bohinjskega ali Blejskega, ter z morja, ko so pogoji ugodni za zajem. Medtem ko so hrva\u0161ki kanaderji CL-415 naenkrat sposobni zajeti okoli 6.100 litrov, torej dobrih dvakrat ve\u010d.<\/p>\n
Letalo Airbus A400M so pred kratkim prvi\u010d preizkusili za ga\u0161enje po\u017earov v naravnem okolju, nese lahko okoli dvajset tiso\u010d litrov vode z \u00bbretardanti\u00ab, gre za posebne dodatke za bolj u\u010dinkovito ga\u0161enje, letalo pa je primerno predvsem za ravne terene, ne za razgiban slovenski svet. Evropski mehanizem civilne za\u0161\u010dite \u00bbrescEU\u00ab letos zdru\u017euje 22 namenskih letal, 14 kanaderjev in 8 Air-Tractorjev ter helikopterje v dvanajstih dr\u017eavah, na voljo je tudi 777 kopenskih gasilcev iz \u0161tirinajstih dr\u017eav. A velja povedati, da si slovenski, italijanski in hrva\u0161ki gasilci redno pomagajo, nazadnje so sodelovali v nam bli\u017enji Furlaniji.<\/p>\n
Zakaj Hrvati bolje \u010drpajo evropski denar<\/p>\n
Na vpra\u0161anje, zakaj imata na primer \u010ce\u0161ka in Slova\u0161ka kmalu svojo bazo gasilskih letal, Slovenija pa kljub odli\u010dni legi ob Hrva\u0161ki, Italiji in Avstriji ne, je dr. Jug odkrit: \u00bbMorda se znamo tudi premalo pohvaliti, kako dobri smo in kaj vse znamo. Smo zadr\u017eani in v\u010dasih premalo sodelujemo med seboj, kar nas pri teh stvareh ve\u010dkrat udari.\u00ab Tako smo izpustili precej evropskega denarja tudi pri drugih projektih. Hrva\u0161ka je pri tem veliko spretnej\u0161a: gasilska vozila kupujejo v kontingentih, kjer se ve\u010d ob\u010din ali celo dr\u017eava skupaj odlo\u010di za nakup dvajsetih ali ve\u010d vozil hkrati, kar prinese bolj\u0161e pogajalsko izhodi\u0161\u010de za ceno, kot ga imamo pri nas.<\/p>\n
Pri Splitu so v kraju Vu\u010devica zgradili tudi sodoben vadbeni center za ga\u0161enje po\u017earov v naravnem okolju, financiran prete\u017eno s sredstvi EU. Gre za sodoben vadbeno-izobra\u017eevalni center, uradno imenovan kot, VACETRAS Vu\u010devica (Vatrogasni centar za edukaciju i tehnolo\u0161ki razvoj), ki ga ozna\u010dujejo kot \u00bbcenter odli\u010dnosti za gozdne po\u017eare\u00ab. Center je skoraj v celoti financiran z evropskimi sredstvi (ocenjena vrednost okoli 30 milijonov evrov, del prek programa INTERREG), ki je zami\u0161ljen tudi kot izhodi\u0161\u010de za helikoptersko posredovanje. Sicer pa slovenski in hrva\u0161ki gasilci dobro sodelujejo, denimo gasilci iz Dom\u017eal redno gostujejo na otoku Bra\u010du.<\/p>\n
Morda se znamo tudi premalo pohvaliti, kako dobri smo. Smo zadr\u017eani in premalo sodelujemo med seboj.
\nProstovoljci in kaj lahko naredimo doma<\/p>\n
V Sloveniji deluje pribli\u017eno 1400 prostovoljnih gasilskih dru\u0161tev s pribli\u017eno 160 tiso\u010d \u010dlani, kar je skoraj \u0161est odstotkov prebivalstva. \u00bbDo mala te\u017eko najdemo dru\u017eino, ki ne bi imela gasilca ali pa ne bi nekoga poznala,\u00ab pravi dr. Jug. Med njimi je 50 do 60 tiso\u010d operativnih gasilcev, ti nosijo nahrbtnike s pribli\u017eno dvanajstimi litri vode, delo pa je fizi\u010dno in psihi\u010dno zelo naporno.<\/p>\n
Doma je smiselno vgraditi javljalnik dima, ki stane od 20 do 25 evrov. Tam, kjer imamo pe\u010d na trda goriva, je obvezen tudi javljalnik ogljikovega monoksida za pribli\u017eno 40 evrov, gasilnik na prah ali peno pa stane okoli 50 evrov. Do polovice po\u017earov nastane manj kot petdeset metrov od ceste, zato je \u010di\u0161\u010denje vegetacije ob cestah in okoli hi\u0161 eden naju\u010dinkovitej\u0161ih ukrepov.<\/p>\n
\u010clovek je odli\u010den javljalnik po\u017eara, a ko spimo, ne zaznamo ni\u010d.
\nTehnologija in pogled v prihodnost<\/p>\n
Kras nadzoruje sistem \u00bbVideokras\u00ab s kombinacijo termo in navadnih kamer, ki pa je razmeroma zastarel, med tem ko imata Francija in Italija sodobnej\u0161e sisteme nadzora z droni in njihovim odzivom, poleg tega uporabljata tudi modele umetne inteligence, ki na podlagi realnih podatkov razmeroma zanesljivo napovedujejo, kam se bo \u0161iril po\u017ear. \u010cesa podobnega pri nas \u0161e nimamo, pri tem so tudi meteorologi nepogre\u0161ljivi, saj so relativna vlaga, hitrost in smer vetra ter temperatura trije klju\u010dni podatki.<\/p>\n
Dr. Jug \u0161e opozarja, da bo za su\u0161nim koncem poletja verjetno sledila de\u017eevna jesen, in svari, da dru\u017eba nesre\u010de prehitro pozabi, saj smo za spremembe odprti samo kak\u0161en mesec ali dva po nravni katastrofi.<\/p>\n
Vabljeni k ogledu celotne oddaje, ki jo je vodil Toma\u017e Cuder.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"V podkastu Vro\u010da tema je bil tokrat na\u0161 gost dr. Ale\u0161 Jug, eden vodilnih evropskih strokovnjakov za po\u017earno…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":198054,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[3],"tags":[65,66,37,38],"class_list":["post-198053","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-evropa","tag-europe","tag-evropa","tag-slovene","tag-slovenscina"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/117128803491250208","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/198053","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=198053"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/198053\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/198054"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=198053"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=198053"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=198053"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}