{"id":198221,"date":"2026-08-20T19:34:08","date_gmt":"2026-08-20T19:34:08","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/198221\/"},"modified":"2026-08-20T19:34:08","modified_gmt":"2026-08-20T19:34:08","slug":"putin-je-napadel-to-je-prvi-vojaski-napad-na-nemcijo-po-letu-1945","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/198221\/","title":{"rendered":"Putin je napadel. To je prvi voja\u0161ki napad na Nem\u010dijo po letu 1945."},"content":{"rendered":"

“Kar se je pred nekaj dnevi zgodilo na letali\u0161\u010du v Leipzigu (to je bilo 5. avgusta, op. p.), si zaslu\u017ei, da se zabele\u017ei v zgodovinske knjige. To je bil prvi voja\u0161ki napad neke dr\u017eave na Nem\u010dijo po letu 1945,”\u00a0v komentarju v \u0161vicarskem mediju Neue Z\u00fcrcher Zeitung (NZZ) pi\u0161e glavni urednik omenjenega medija Eric Gujer.<\/p>\n

Sled DNK, ki napad povezuje z Rusijo<\/p>\n

Mnogi bodo to oceno imeli za pretirano. Navsezadnje je bil v bli\u017eini civilnega tovornega letala najden le en dron. Vendar je letalo preva\u017ealo zaloge za Ukrajino, trdi Gujer.<\/p>\n

“Dron je bil opremljen z eksplozivom, kakr\u0161nega uporabljajo obve\u0161\u010devalne agencije. Izstrelek je zadel letalo, vendar ni eksplodiral. Sled DNK vodi do nekega drugega napada, ki ga preiskovalci pripisujejo ruski voja\u0161ki obve\u0161\u010devalni slu\u017ebi. Ruska vpletenost se sumi tudi v napadu leta 2024, ko se je letali\u0161\u010de v Leipzigu za las izognilo katastrofi.”<\/p>\n

“To je bila vojna akcija”<\/p>\n

Po Gujerjevih besedah se je v Leipzigu zgodila vojna akcija. Nem\u0161ki notranji minister Alexander Dobrindt je po napadu govoril o “novi ravni gro\u017enje” in “hibridnem scenariju”. Osumljenca ne imenuje, \u010deprav je odgovor o\u010diten: “Samo Rusija \u017eeli prekiniti oskrbo Ukrajine. Samo Rusija ima interes odvrniti Nem\u010dijo od podpore Ukrajini. Rusija ima tudi voja\u0161ko obve\u0161\u010devalno slu\u017ebo, ki je dokazljivo zagre\u0161ila umore in napade v Evropi.”<\/p>\n

\"Dron<\/p>\n

Dron z neznano eksplozivno napravo so 5. avgusta odkrili na letali\u0161\u010du Leipzig\/Halle v Nem\u010diji. Dron so odkrili na varovanem obmo\u010dju tovornih letalskih operacij v bli\u017eini ju\u017ene vzletno-pristajalne steze. Posebne enote zvezne policije so odstranile detonator eksplozivne naprave. Domneva se, da je drugi, domnevno neznani predmet tr\u010dil v tovorno letalo, ki je moralo zaradi zaprtja vzletno-pristajalne steze prekiniti pristanek.
\n Foto: Guliverimage <\/p>\n

“Namesto da bi navedel o\u010ditno, se Dobrindt skriva za floskulo. Dandanes je vedno, ko se kaj zgodi, ‘hibridno’. Sli\u0161i se tehni\u010dno, a ne pomeni ni\u010d. Odkar se je izraz ‘hibridno vojskovanje’ pojavil po prelomu tiso\u010dletja, je povzro\u010dil ve\u010d \u0161kode kot koristi. Ko Moskva \u0161iri la\u017ene novice na spletu, se to \u0161teje za hibridno vojskovanje. Ko Moskva po\u0161lje svoje vohune, gre za hibrid. Ta inflacija izrazov naredi vojno nekaj obi\u010dajnega in jo trivializira. \u010ce je vse hibridno, potem na koncu ni\u010d ni ve\u010d vojna,” poudarja \u0160vicar.<\/p>\n

Je govorjenje o hibridnem vojskovanju otopelo Evropo?<\/p>\n

“Zavedanje o gro\u017enji je otopelo, ker se hibridni incidenti nenehno dogajajo, vendar vsakdanje \u017eivljenje te\u010de kot obi\u010dajno. Ni\u010d ni bolj priro\u010dno za politike. Prihrani jim potrebo, da javnosti v vsej svoji ostrini razlagajo morebitne posledice oboro\u017eenega napada na njihovo lastno ozemlje. Izraz je prvotno preprosto pomenil, da se v vojni poleg konvencionalnih voja\u0161kih taktik uporabljajo tudi neregularne taktike, kot sta gverilsko bojevanje in terorizem. To je pravzaprav splo\u0161no znano.”<\/p>\n

“Po ruskem napadu na Krim leta 2014 pa je bila ta splo\u0161no znana resnica vsem na jeziku. \u017de takrat je bilo udobneje filozofirati o ‘zelenih mo\u017eicih’ kot pa poimenovati posledice odkritega voja\u0161kega dejanja sredi Evrope.”<\/p>\n

Se Evropa boji Rusijo ozna\u010diti za sovra\u017enika?<\/p>\n

“\u017de takrat bi bila oskrba Kijeva z oro\u017ejem nujna, kar za Washington, Berlin in Pariz ni pri\u0161lo v po\u0161tev. Izognili so se posledicam \u2013 tako kot danes. Tudi po \u0161tirih letih in pol vojne v Ukrajini je po vsej Evropi raz\u0161irjena zadr\u017eanost do tega, da bi Rusijo imenovali to, kar je: sovra\u017enik. Priznati bi morali, da \u017ee nekaj \u010dasa traja vojna, neprijavljena in morda ‘hladna’, a vseeno vojna.”<\/p>\n

\"Nem\u0161ki<\/p>\n

Nem\u0161ki notranji minister Alexander Dobrindt (na fotografiji) je po napadu v Leipzigu govoril o “novi ravni gro\u017enje” in “hibridnem scenariju”. Osumljenca ne imenuje, \u010deprav je odgovor o\u010diten, poudarja Gujer.
\n Foto: Guliverimage <\/p>\n

Prva svetovna vojna se je za\u010dela z enim samim strelom iz pi\u0161tole v Sarajevu. Med letoma 1945 in 1990 so vsi vedeli, da sta provokacija in nepremi\u0161ljen odziv dovolj, da konflikt v sivi coni preraste v vro\u010do vojno. Iz teh izku\u0161enj je Evropa sklepala, da je najbolj\u0161i na\u010din ukrepanja, da se na provokacije sploh ne odzove. Senca strahu je padla nad celino.<\/p>\n

Temelji Putinove mo\u010di<\/p>\n

Putinova mo\u010d temelji na strahospo\u0161tovanju, ki ga ob\u010duti Zahod (do Rusije). Je mojster igranja na tipkovnici strahu. Najprej dron zgolj preleti voja\u0161ko obmo\u010dje. Nato pa se, kot v Leipzigu ali med napadom na vlak na vzhodu Poljske, prestopi meja in se za\u010dne vojno dejanje.<\/p>\n

“Za razliko od Evropejcev gre Putin do meje in nato \u0161e korak dlje. (\u2026)\u00a0Putinov fenomen opredeljuje njegova neomajna volja. Tudi v zanj neugodnih razmerah.”<\/p>\n

Ali Putin izkori\u0161\u010da evropsko psiholo\u0161ko \u0161ibkost?<\/p>\n

Iranski revolucionarji ka\u017eejo enako trmoglavost in svojo dr\u017eavo potiskajo vse globlje v krizo, da bi se izognili Trumpovim dejanjem. Zahod te\u017eko dose\u017ee tak\u0161no odpornost. Vedno se nekje odvijajo volitve: vmesne volitve v ZDA ali de\u017eelne volitve v vzhodni Nem\u010diji, kjer nih\u010de no\u010de dati streliva proruski stranki AfD. Putin izkori\u0161\u010da to psiholo\u0161ko \u0161ibkost. Ima koristi od dejstva, da je Zahod oblikoval \u0161iroko in zato krhko zavezni\u0161tvo v podporo Kijevu.<\/p>\n

\"Eric<\/p>\n

Eric Gujer trdi, da se je del \u0161vicarske javnosti \u017ee vdal in izvaja spravljivo politiko do Rusije.
\n Foto: Guliverimage <\/p>\n

“\u010ceprav Trump ni izdal Ukrajine, kot so se bali mnogi Evropejci, ZDA moti vojna z Iranom. Potrebujejo lastne sisteme protiraketne obrambe. Teh v Ukrajini, ki je ranljiva za ruske napade, primanjkuje. Putin \u017ee dolgo \u010daka na tak\u0161ne razpoke v zavezni\u0161tvu.”<\/p>\n

Je to trenutek eksistencialne gro\u017enje Nem\u010diji?<\/p>\n

Po nedavnem napadu v Leipzigu se Nem\u010dija zateka k la\u017eni razpravi: kdo je odgovoren za obrambo pred droni \u2013 upravljavec letali\u0161\u010da, zvezna policija, de\u017eelna policija ali nem\u0161ka vojska? To jurisdikcijsko zmedo je mogo\u010de razre\u0161iti \u2013 klju\u010dni dejavnik je psiholo\u0161ki vidik. Ostaja vpra\u0161anje, ali bo Nem\u010dija tokrat zbrala voljo, da se soo\u010di z dejstvi. \u010ce jo bo, bo Putina jasno imenovala za sovra\u017enika, poudarja Gujer.<\/p>\n

“Popolnoma se zavedajo, da poimenovanje sovra\u017enika vedno nosi mo\u017enost oboro\u017eenega spopada. Za Zvezno republiko je to resni\u010dno eksistencialni trenutek. V preteklosti je dr\u017eava zavra\u010dala vsako dihotomijo prijatelj\u2013sovra\u017enik kot nevarno in celo nacionalsocialisti\u010dno. Kve\u010djemu je verjela, da ima \u0161e vedno nasprotnike.”<\/p>\n

Ali ima Evropa potrebno voljo?<\/p>\n

Razlika ni semanti\u010dna, temve\u010d miselna. Opisuje razliko med pacifisti\u010dno dru\u017ebo, travmatizirano zaradi svoje zgodovine, in dru\u017ebo, ki je po besedah nem\u0161kega obrambnega ministra Borisa Pistoriusa pripravljena na vojno.<\/p>\n

Ali ima Nem\u010dija \u2013 in z njo vsa Evropa \u2013 potrebno voljo ali pa se spet nekoliko predaja? Vsaj toliko je odvisno od odgovora kot od obsega dobav oro\u017eja Kijevu.<\/p>\n

Se je del \u0160vicarjev \u017ee vdal?<\/p>\n

Gujer trdi, da se je del \u0161vicarske javnosti \u017ee vdal in izvaja spravljivo politiko. Pri tem omenja \u0160vicarsko ljudsko stranko (SVP) in njenega nekdanjega predsednika Christiana Blocherja. Ta je za nek medij dejal: “Od druge svetovne vojne so Rusi povzro\u010dili \u0160vici manj te\u017eav v zunanji politiki kot Ameri\u010dani.”<\/p>\n

“Hladna vojna, jedrske rakete, usmerjene proti Evropi, \u010dete Var\u0161avskega pakta, name\u0161\u010dene 350 kilometrov zra\u010dne \u010drte od \u0161vicarske meje: vse to se zdi precej nepomembno v primerjavi z ameri\u0161kim pritiskom na \u0161vicarske banke, ki ga Blocher ob\u017ealuje.”<\/p>\n

Rusija podpira \u0161vicarsko nevtralnost<\/p>\n

Tako moskovsko zunanje ministrstvo kot Blocher kritizirata \u0161vicarsko vlado, ker naj bi spodkopavala nevtralnost s podporo zahodni politiki sankcij. Oba se zavzemata za absolutno nevtralnost, ki ne razlikuje med diktaturami in demokracijami.<\/p>\n

Rusija aktivno podpira pobudo za nevtralnost, ki jo zagovarja SVP in o kateri bodo \u0160vicarji glasovali septembra. “Manipuliranje tujega javnega mnenja, kot je vplivanje na volitve, je eden najstarej\u0161ih trikov sovjetsko-ruske subverzije. Te prakse predstavljajo malo gro\u017enje za budno dru\u017ebo. Zlahka jih je mogo\u010de zavrniti, kar bodo \u0160vicarji verjetno storili s pobudo za nevtralnost.”<\/p>\n

“Ne pustimo se ustrahovati diktaturi”<\/p>\n

“Vojno dejanje, kot je bilo tisto v Leipzigu, je povsem druga\u010dnega obsega. Zato je potreben \u0161e ve\u010dji pogum, da ga jasno opredelimo kot tako. V obeh primerih pa gre za odlo\u010dno dr\u017eo pri obrambi lastnih interesov in za to, da se ne pustimo ustrahovati diktaturi in njenim navija\u010dem v AfD ali SVP,”\u00a0\u0161e pi\u0161e Gujer v NZZ.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"“Kar se je pred nekaj dnevi zgodilo na letali\u0161\u010du v Leipzigu (to je bilo 5. avgusta, op. p.),…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":198222,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[8],"tags":[2296,49184,49183,13385,493,37,38,64,4068,757,63],"class_list":["post-198221","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-svet","tag-afd","tag-christian-blocher","tag-eric-gujer","tag-leipzig","tag-nemcija","tag-slovene","tag-slovenscina","tag-svet","tag-svica","tag-vladimir-putin","tag-world"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/117129515534008467","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/198221","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=198221"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/198221\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/198222"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=198221"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=198221"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=198221"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}