{"id":198501,"date":"2026-08-21T04:51:18","date_gmt":"2026-08-21T04:51:18","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/198501\/"},"modified":"2026-08-21T04:51:18","modified_gmt":"2026-08-21T04:51:18","slug":"algoritem-na-druzbenih-omrezjih-lahko-ustavi-pojav-odmevnih-komor","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/198501\/","title":{"rendered":"Algoritem na dru\u017ebenih omre\u017ejih lahko ustavi pojav odmevnih komor"},"content":{"rendered":"

\t\t\t\tOmizje, poleti: Medijsko pismeni<\/p>\n

\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\tSpremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google<\/p>\n

\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

Bolj kot kadar koli v zgodovini smo obdani z informacijami na najrazli\u010dnej\u0161ih spletnih mestih. Ena so nam poznana in jim zaupamo, druga se pojavljajo vedno znova in rastejo kot gobe po de\u017eju. Vsak dan nas na dru\u017ebenih omre\u017ejih spremljajo \u0161e novice, oglasi, vplivne\u017ei, videi in priporo\u010dila algoritmov. Znamo razlikovati med dejstvi in manipulacijo? Kako pa se s tem soo\u010dajo mladi? Katere novice so resni\u010dne, preverjene in katere izmi\u0161ljene, napihnjene in vzete iz konteksta? Medijska pismenost je postala pomembna \u017eivljenjska ve\u0161\u010dina za varno uporabo digitalnih tehnologij in umetne inteligence ter dejavno in odgovorno sodelovanje v dru\u017ebi. Vzgoja ni le naloga \u0161ole, ampak skupna odgovornost dru\u017einskega okolja, medijev, dr\u017eave in digitalnih platform. \u010ce kdo, se mladi lahko danes povsem upravi\u010deno vpra\u0161ajo, kaj je sploh \u0161e res in kaj je “fake news” (izmi\u0161ljena novica). Verjeti vplivne\u017eem ali ne? <\/p>\n

Oglas<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"V
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tV Omizju, poleti so se dotaknili tudi \u0161olskega u\u010dnega na\u010drta pri izbirnem predmetu vzgoja za medije, ki je zelo zastarel (iz leta 1999). Nov u\u010dni na\u010drt pri tem predmetu se predvideva v \u0161olskem letu 2027\/28. Foto: Borut Gale\/TV Slovenija<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\tGostje oddaje Omizje, poleti – o medijski pismenosti mladih<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tDr. Katja K. O\u0161ljak s Fakultete za dru\u017ebene vede Univerze v Ljubljani in ustanoviteljica zavoda Vsak.<\/p>\n

Odgovorna urednica na portalu Mipi pri Agenciji za komunikacijska omre\u017eja in storitve Republike Slovenije (AKOS) za podro\u010dje elektronskih medijev, Petra Zupan\u010di\u010d.<\/p>\n

U\u010ditelj na O\u0160 Cirkulane – Zavr\u010d, Robert \u017deleznik. <\/p>\n

Psihologinja in ustvarjalka spletnih vsebin v uredni\u0161tvu otro\u0161kega in mladinskega programa na TV Slovenija, Sara Bugarinovi\u0107.<\/p>\n

Voditeljica oddaje je bila novinarka in urednica Tina Anton\u010di\u010d. <\/p>\n

Kako osnovno\u0161olci razumejo pojem medijska pismenost? <\/p>\n

Mladi iz Atletskega kluba Kranj so v posnetkih iz terena navedli nekaj misli in mnenj o medijski pismenosti. 13-letna Ula je razmi\u0161ljala: “Medijska pismenost, se mi zdi, da je to nekaj povezano z informacijami, oziroma novicami, ki jih sli\u0161imo. Najve\u010d informacij pridobim iz razli\u010dnih spletnih portalov in se potem s star\u0161i posvetujemo o novicah, ali so resni\u010dne ali la\u017ene.” 16-letni Luka pa pravi, da je to zmo\u017enost za sprejemanje in obravnavanje informacij, ki jih dobi\u0161 na internetu, prek slike, videa ali tiska in, kako bi s temi informacijami deloval naprej. “\u010ce vidim kak\u0161no informacijo, ki se mi zdi \u010dudna in malo manj resni\u010dna, preverim na Googlu ali pa vpra\u0161am umetno inteligenco, YouTube. \u017delel bi si, da je ve\u010d tega v \u0161olah, tudi ve\u010d o dru\u017eabnih omre\u017ejih, ker je to danes vsakodnevni vir komunikacije, da se razlo\u017ei, kako to uporabljati, da bi bili kak\u0161ni te\u010daji o programih, pa tudi o varnosti na spletu,” \u0161e doda. <\/p>\n

12-letna Ne\u017ea najprej pomisli na spletne novice in aplikacije, sicer pa informacije dobiva od star\u0161ev, najve\u010d tudi od so\u0161olk in so\u0161olcev. Sli\u0161ali smo \u0161e mnenje 11-letne \u017dane, ki uporablja YouTube in kak\u0161ne igre, pa tudi v \u0161oli se pogovarjajo o medijski pismenosti. V prihodnosti si \u017eeli na to temo izvedeti \u0161e ve\u010d od star\u0161ev ali v \u0161oli. 14-letna Valentina gleda televizijo s star\u0161i in uporablja Instagram, kjer sledi RTV Slovenija: “\u010ce je kak\u0161na stvar pretirano lepa, se mi zdi, da to ni ravno res. Na podlagi tega, kar \u017ee vemo, lahko potem sklepamo, kaj je res in kaj ne. Med razredno uro imamo velikokrat predavanja, ampak se mi zdi, da bi bilo lahko ve\u010d tega.” 11-letna Tisa Youtuba ne gleda, oziroma ga zelo malo pri starih star\u0161ih. <\/p>\n

Kako dobro star\u0161i poznajo medijsko pismenost? <\/p>\n

Katja K. O\u0161ljak z ljubljanske Fakultete za dru\u017ebene vede je mnenja, da odrasli ve\u010dinoma slabo poznamo medijsko pismenost oziroma potrebe mladih na tem podro\u010dju: “Deloma je razlog v tem, da so sama spoznanja in raziskave v akademskem prostoru \u0161e vedno odrinjene na stran. Del razloga pa je tudi v tem, da gre za zelo kompleksne procese medijske edukacije, ki potem vsi rezultirajo in oblikujejo medijsko pismenost otrok. Medijsko izobra\u017eevanje mora najprej poskrbeti za materialni dostop do medijev (naro\u010dnine, naprave, dostop do storitev), kasneje pa tudi za kognitivni dostop. To pomeni, da potrebujejo temeljna znanja oziroma razumevanje, kako digitalne tehnologije, mediji sploh delujejo in vedo, da imajo s tem povezana uporabni\u0161ka znanja.” <\/p>\n

O\u0161ljak \u0161e doda, da je na tretji ravni nujna nadgradnja na poti do medijske pismenosti. To je razumevanje medijskega ekosistema, poznavanje medijske krajine in delovanje medijskega sistema, v katerem se gibljemo. Morda bi pri\u010dakovali, da mladi dobijo najve\u010d informacij od star\u0161ev in u\u010diteljev v \u0161olah, pa to ni tako, saj raziskave ka\u017eejo, da najnaprednej\u0161a znanja s podro\u010dja medijske pismenosti mladi pridobivajo od vrstnikov. “Njihovi partnerji v mladinskih digitalnih kulturah so tisti, ki jih izpostavljajo novim, zanimivim vsebinam in vplivne\u017eem, ki jim predstavljajo delovanje aplikacij oziroma jim pomagajo pri uporabi razli\u010dnih orodij digitalnih medijev,” razlo\u017ei O\u0161ljak.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Robert
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tRobert \u017deleznik (v sredini) meni, da bi se o medijski pismenosti morali izobra\u017eevati vsi, tako star\u0161i kot u\u010ditelji in tudi mladi, saj so internetni mediji nova realnost. Foto: Borut Gale\/TV Slovenija<\/p>\n

Primer iz prakse na O\u0160 Cirkulane – Zavr\u010d<\/p>\n

U\u010denci lahko v tretji triadi izberejo izbirni predmet vzgoja za medije. Kot je povedal u\u010ditelj Robert \u017deleznik so na njihovi \u0161oli v sklopu projekta Dvig digitalne kompetentnosti sprejeli digitalno strategijo, ki predvideva pou\u010devanje digitalnih kompetenc otrok po celotni vertikali, torej od prvega do devetega razreda. Tega so se kot ena izmed redkih \u0161ol v Sloveniji lotili zelo sistemati\u010dno. “Vanj se lahko vklju\u010dijo otroci brez ene same ure digitalnega opismenjevanja, ne samo medijske pismenosti, ampak tudi informacijske in ra\u010dunalni\u0161ke. To dejavnost imenujemo Ra\u010dka, v prvi in drugi triadi so se prijavili vsi u\u010denci, v tretji pa tega ne ponujamo, ker imamo izbirni predmet,” razlo\u017ei.<\/p>\n

Predstavi \u0161e “pav\u0161alno statistiko”: od pribli\u017eno 200 tiso\u010d otrok v osnovni \u0161oli, jih je 65 tiso\u010d v tretji triadi in ta izbirni predmet si je v lanskem letu izbralo samo 297 otrok, kar predstavlja le pol odstotka otrok. “Tako, da lahko skoraj z gotovostjo, trdim, da medijska pismenost osnovno\u0161olskih otrok ni na nivoju, kot bi jo pri\u010dakovali v dana\u0161nji digitalni dobi. Mislim, da ta digitalna pismenost tudi vklju\u010duje medijsko pismenost. To, da se mladi najbolj izobra\u017eujejo s strani vrstnikov, pa ni najbolj\u0161a praksa” \u0161e zaskrbljujo\u010de doda. <\/p>\n

Mipi – stran za informiranje, izobra\u017eevanje ter podpora uporabnikom <\/p>\n

AKOS \u017eeli kot nacionalna platforma s portalom Mipi, ozave\u0161\u010dati mlade, u\u010ditelje in star\u0161e o medijski pismenosti, ki zadeva razli\u010dne tematike in so povsem vsakdanje. Na portalu kon\u010dni uporabniki najdejo veliko nasvetov. Tudi o za\u0161\u010diti, pazljivosti pri nadlegovanju, napeljevanju. “V primeru, da ne moremo prijaviti vsebine preko doti\u010dne platforme, ali pa v primeru, da platforma ne odgovori na na\u0161o prito\u017ebo, potem se lahko obrnemo tudi na AKOS, kjer imamo \u017ee tri zaupanja vredne prijavitelje. To so institucije, ki se ukvarjajo s posameznimi podro\u010dji nezakonitih vsebin, kamor ravno tako lahko oddamo prijavo. \u010ce pa gre za vsebine, ki mejijo na kazniva dejanja, potem pa je tukaj odgovor policija,” pove Petra Zupan\u010di\u010d. <\/p>\n

Kaj za oddajo Spletka v Infodromu povedo mladi iz prve roke?<\/p>\n

Sara Bugarinovi\u0107 za oddajo infodrom, ki je na TV Slovenija kot Dnevnik za mlade, pripravlja rubriko Spletka, ki obravnava razli\u010dne tematike znotraj interneta, medijske pismenosti, varnosti, dru\u017eabnih omre\u017eij. Kot je povedala, so mladi neverjetno hitri uporabniki medijev in zaslonov: “To gre z roko v roki, so \u0161e hitrej\u0161i, kot si predstavljamo odrasli, gre za tak\u0161en pretok informacij, ki ga odrasli nimajo, torej ga star\u0161i nimajo. \u010ce star\u0161i ta pretok primerjajo s svojim otro\u0161tvom, je to kot dan in no\u010d in \u0161e hitreje, kot se zavedajo. Zato mladi poznajo posebne mehanizme, znajo odgovoriti na vpra\u0161anje, kaj je prav, kako je prav, da se obna\u0161amo na internetu, dostopamo do medijev. Je pa velik razkorak v tem, kar jaz re\u010dem, ko se pogovarjam z mladimi in ka\u017eejo tudi \u0161tudije, in med tem, kaj vemo in kako se potem dejansko vedejo in preverjajo informacije. Gre za to, ali zaupamo slepo oziroma na podlagi tega, kdo nam je v\u0161e\u010d, kdo nam je lep, kdo je zabaven in, \u010de gremo \u0161e globlje, to priznajo tudi mladi.” <\/p>\n

Pri svojem delu z vpra\u0161anji zato raje vstopa skozi teme, ki se ti\u010dejo njihovega sveta, ker za abstraktne, kot je medijska pismenost, se jim zdi, da se jih to sploh ne ti\u010de. Iz posamezne novice, ki je lahko tudi tra\u010d novica, pa potem skupaj pridejo do resnih vsebin. Odmeven je bil tudi prispevek o groomingu – navezovanju stikov preko spleta, kjer odrasli ali vrstniki \u017eelijo spoznati osebo z namenom spolnega stika in jo nagovarjajo, da po\u0161ilja intimne fotografije.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Katja
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tKatja K. O\u0161ljak je o starostni omejitvi na dru\u017ebenih omre\u017ejih dejala, da so nedemokrati\u010dna in da je bolje kot prepovedati, regulirati mlade in jih izobraziti na tem podro\u010dju. Foto: Borut Gale\/TV Slovenija<\/p>\n

Starostna omejitev za dru\u017ebena omre\u017eja – da ali ne? <\/p>\n

O tem se v zadnjem \u010dasu veliko govori. Katja K. O\u0161ljak spomni, da je Francija letos, konec julija, kot prva evropska dr\u017eava, sprejela zakon o omejitvi za mlaj\u0161e od 15 let (a so ga ravno v teh dneh ustavni sodniki razveljavili, kar je bilo uradno, 14. 8. 2026, op.a). O\u0161ljak sicer meni, da te omejitve niso najbolj\u0161a re\u0161itev: “Tudi prvi odzivi iz Avstralije, ki je prva sprejela podoben ukrep za mlaj\u0161e od 16 let, ka\u017eejo, da, vsaj na tehni\u010dni, prakti\u010dni ravni, ta ukrep ne deluje, da so \u0161tevilne pomanjkljivosti. Ampak, kar je \u0161e huje, tak ukrep ni pravi\u010den. Tudi mislim, da je nedemokrati\u010den, ker otrokom v bistvu prepoveduje pravico do komuniciranja, do dru\u017eenja, zdru\u017eevanja in prav v fazi odra\u0161\u010danja so socialni stiki, interakcija z vrstniki, spoznavanje novega, del izobra\u017eevanja, del razvoja.” <\/p>\n

Je tudi mnenja, da s tak\u0161nimi prepovedmi, s katerimi \u017eelimo za\u0161\u010dititi otroke pred razli\u010dnimi nevarnostmi, ki so na spletu, povzro\u010damo ve\u010d \u0161kode. \u010ce bi resni\u010dno \u017eeleli pomagati, bi se morali mo\u010dneje osredoto\u010diti na to, kako regulirati te platforme. Odrasli bi morali postati bolj kriti\u010dni, bolj zahtevni uporabniki teh platform in s tem dajati mladim tudi zgled.<\/p>\n

Glede tega, kje je Slovenija z omejitvami in regulacijami, je Petra Zupan\u010di\u010d razlo\u017eila, da bo Slovenija \u0161la v smeri sprejemanja enotnih predpisov na ravni Evropske unije. AKOS kot regulator informacij o tem, kako bo na\u0161a dr\u017eava dejansko ravnala, trenutno nima. “Imamo pa \u017ee danes priporo\u010dila za omejevanje najbolj priljubljenih platform, na katerih so otroci. To je starost, vi\u0161ja od 13 let. Bojim se, kakor mi opa\u017eamo pri na\u0161em delu, da so ta priporo\u010dila spregledana ali neupo\u0161tevana. Zato \u017eelimo ozave\u0161\u010dati star\u0161e, da so priporo\u010dila postavljena z namenom,” je \u0161e dodala.<\/p>\n

Veljavni \u0161olski u\u010dni na\u010drt je iz leta 1999<\/p>\n

Kot je povedal u\u010ditelj Robert \u017deleznik je u\u010dni na\u010drt zastarel in pri predmetu vzgoja za medije obravnava tisk, radio in televizijo. Danes se zato morajo u\u010ditelji tega predmeta lotiti snovi druga\u010de, jo posodobiti. Radio kot medij spoznavajo tako, da montirajo avdio prispevke, tisk je skoraj neuporaben, gre le za knjige, ki jih berejo, sicer revij nih\u010de ve\u010d ne bere. Si pa \u017deleznik, ki je tako kot Katja K. O\u0161laj, \u010dlan komisije za prenovo u\u010dnih na\u010drtov za izbirni predmet za tretjo triado, prizadeva, da bi posodobljeni u\u010dni na\u010drt vklju\u010deval kriti\u010dno mi\u0161ljenje. “V ozadju mora biti zavedanje, da te vsebine, ki jih pripravljajo in \u0161irijo med u\u010dence in \u0161ir\u0161o javnost, imajo vpliv in bodo tam ostale,” doda \u017deleznik.<\/p>\n

Trenutno veljavni u\u010dni na\u010drt je bil sprejet pred mno\u017ei\u010dno uporabo pametnih telefonov. V dana\u0161njem \u010dasu pa nas zanima, kako otroke v \u0161oli pripraviti na svet razli\u010dnih zaslonov, dru\u017ebenih omre\u017ejih in umetne inteligence. Kot je povedala voditeljica oddaje, Tina Anton\u010di\u010d, so iz Zavoda za \u0161olstvo sporo\u010dili, da bodo prenovljeni u\u010dni na\u010drti predvidoma za\u017eiveli prihodnje \u0161olsko leto.<\/p>\n

Teme, o katerih so mladi povedali, da bi o njih \u017eeleli izvedeti ve\u010d<\/p>\n

V prispevku znotraj Omizja so pod okriljem Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti v Mladinskem domu Kr\u0161ko, mladi spregovorili o temah, ki so se sicer zna\u0161le pri vrhu seznama nem\u0161ke raziskave Mednarodnega in\u0161tituta za mladinsko in izobra\u017eevalno televizijo. To so spletno nadlegovanje, umetna inteligenca, varnost na spletu, najti bistvene informacije na spletu, prepoznavanje neresni\u010dnih novic in zavajajo\u010dih informacij. Kot je povedala Katja K. O\u0161ljak so to tudi teme, ki bodo v novem u\u010dnem na\u010drtu, \u0161e posebej umetna inteligenca: “\u017deleli smo nadgraditi tradicionalno medijsko pismenost, kjer je imela vodilno vlogo novinarska logika, oziroma vzgoja otrok za delo v medijih. V novem u\u010dnem na\u010drtu spodbujamo ustvarjanje medijskih vsebin, digitalnih medijev in spodbujamo otroke, naj bodo kriti\u010dni, analiti\u010dni. \u017delimo jim pomagati, da iz sprejemnikov informacij in vsebin postanejo informirani in kriti\u010dni ustvarjalci, bralci, misleci.”<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Sara
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tSara Bugarinovi\u0107 (skrajno desno) je razlo\u017eila delovanje algoritmov na dru\u017eabnih omre\u017ejih in pojasnila, zakaj so nekateri lahko mo\u010dno \u0161okirani, ko sli\u0161ijo nasprotno stali\u0161\u010de. Algoritem namre\u010d ponuja nam podobne vsebine, zato velikokrat ne zaznamo \u0161ir\u0161ega konteksta dolo\u010denega pojava. Foto: Borut Gale\/TV Slovenija<\/p>\n

Izobra\u017eevanje u\u010diteljev in star\u0161ev o novi medijski pismenosti je nujna<\/p>\n

Tako kot izobra\u017eevanje u\u010diteljev, je po mnenju u\u010ditelja \u017deleznika, pomembno tudi izobra\u017eevanje star\u0161ev. Hkrati se mu zdi zelo pomembno, da u\u010denje, ki je kognitivni proces, poteka sistemati\u010dno in da je potrebno stvari ustrezno ponavljati.<\/p>\n

Kot opa\u017ea Sara Bugarinovi\u0107 pa se mladi danes poslu\u017eujejo predvsem TikToka, kjer lahko spoznajo dolo\u010dene vrednote in pasti, vse skupaj pa potem preverjajo \u0161e na umetni inteligenci. “Pasti se pojavijo takrat, ko mi svoj algoritem, torej to, kaj nam dru\u017ebeno omre\u017eje predstavlja z nekimi v\u0161e\u010dki ali pa s tem, kaj delimo, kaj po\u0161iljamo prijateljem, kaj komentiramo, naravnamo tako, da nam prikazuje samo na\u0161 pogled. Torej se ustavi u\u010dinek odmevnih komor in potem ves \u010das vidimo samo eno plat vsebin. Na tak\u0161en na\u010din mi mislimo, da je to splo\u0161no sprejeta realnost in te\u017eje prepoznamo pasti, druga mnenja, druge poglede. To postane tako mo\u010dno, tako pogosto iz dneva v dan, da postane del nas. In ko se pojavijo nasprotujo\u010de si informacije, da se morda motimo, ko nas nekdo izzove, da na\u0161e mnenje ni \u010disto pravilno, to potem dojamemo kot osebni napad. Namesto narobe sem se nau\u010dil, razmi\u0161ljamo v smeri ti mene \u017eali\u0161. In potem, ko tak\u0161ni otroci, ki se tako u\u010dijo, zrastejo v odrasle, se prepirajo v komentarjih na na\u0161ih spletnih novicah, delijo zapise na Facebooku, ker mislijo, da imajo samo oni prav. To potem ni ve\u010d kriti\u010dna presoja medijev, niti ustvarjanje,” je dejala. <\/p>\n

Vplivne\u017ei imajo posebne prijeme, da nas privabijo in algoritem nam jih vsakodnevno potem prikazuje<\/p>\n

“Najve\u010dji trik vplivne\u017eev je to, da posku\u0161ajo prikazati, da so eden izmed nas, da so nam blizu in da jih mladi pogosto razumejo kot vzor. Sicer je vsaka generacija poznala svoje vzornike, se je pa zdaj zgodila zelo pomembna razlika. Zdaj jih imamo pred seboj dejansko vsako minuto. Je pa \u0161e en trik spletnih platform; in sicer, da njihovi poslovni modeli z algoritmi preu\u010dujejo na\u0161o uporabo za vnos njihovih vsebin. S tem, ko mi v\u0161e\u010dkamo, delimo, se odzovemo, dobivamo vedno in vedno ve\u010d tovrstnih vsebin, vplivne\u017eev in dejansko smo potem ujeti v mnenja tovrstnih sporo\u010dil. Znajo se pa tudi zelo hitro odzvati na trike platform, kako pove\u010dati doseg,” razlo\u017ei Petra Zupan\u010di\u010d.<\/p>\n

Vplivne\u017e vpliva na mnenje, mediji morajo obve\u0161\u010dati javnost nepristransko<\/p>\n

Zelo pomembno je, kako razumemo dolo\u010deno sporo\u010dilo, ki nam jo poda registrirani medij in kako vplivne\u017e. Zupan\u010di\u010d je opozorila, da je glaven namen: “Mediji so tisti, ki nepristransko obve\u0161\u010dajo javnost, podajajo razli\u010dne zorne kote istih informacij in si predvsem \u017eelijo, da bi si javnost ustvarila lastno mnenje. Medtem ko je vplivne\u017e tisti, ki \u017eeli vplivati na na\u0161e mnenje in v resnici za njim stoji komercialni namen. Ve\u010dinoma gre za prodajo nekega blaga ali storitev.” <\/p>\n

Javna RTV skrbi seveda za prvi namen. Bugarinovi\u0107 razlo\u017ei, da se vse skupaj za\u010dne \u017ee v dobi otro\u0161tva, z izborom risank, ki odra\u017eajo prijetne in dobre vrednote, nekaj, kar bi morali razvijati v dru\u017ebi in z razumevanjem, da poznamo raznolike ljudi. “To niso nobene ideologije ali dra\u017eenje realnega sveta. Vsi lahko v\u010dasih jokamo, se spremo. Tudi star\u0161i se sprejo v na\u0161ih risankah, pa se potem pobotajo in pogovorijo. Seveda pa so potem tukaj tudi kriti\u010dne vsebine za mlade. Na\u010din, kako to po\u010dne javna televizija je nesenzionalen, torej brez napihnjenosti in \u0161okantnih naslovov. In pa dru\u017ebena omre\u017eja, kjer izberemo vsebine, premislimo, kako bodo to dojeli mladi, kaj bodo, \u010de bodo verjeli objavljenemu,” \u0161e doda.<\/p>\n

Mladi v mestih in pode\u017eelju spremljajo iste vplivne\u017ee<\/p>\n

Kot je povedal \u017deleznik, je sam do\u017eivel kulturni \u0161ok, ko se je iz pode\u017eelja preselil v mesto, danes pa opa\u017ea, da so te meje zabrisane: “Predvsem zaradi tega, ker vsi dostopajo do enakih socialnih medijev, omre\u017eij in pa potem seveda spremljajo na\u010deloma podobne vplivne\u017ee. Opa\u017eam pa, da medijska pismenost ni nujno povezana s socialnim statusom, ampak so v ozadju star\u0161i, ki so izobra\u017eeni in tukaj ni mi\u0161ljena samo uradna izobrazba, ampak, da je star\u0161 kulturno izobra\u017een in zaveden.” <\/p>\n

To opa\u017eanje je potrdila tudi O\u0161ljak, ki pravi, da kulturni kapital, torej izobrazba star\u0161ev, ki je pogosto povezana z ekonomskim statusom dru\u017ein, pomembno prispeva k medijski pismenosti star\u0161ev in k medijski socializaciji otrok znotraj dru\u017ein. “Sicer pa otroci sami pravijo, da imajo pogosto interes za pridobivanje znanja s podro\u010dja spletne varnosti in umetne inteligence. To nas ne sme presene\u010dati, saj veliko govorimo o tem. Nenehno smo soo\u010deni s temi vsebinami in zaradi tega smo se tudi odlo\u010dili te vsebine pretopiti v sam u\u010dni na\u010drt. Pomembno je to tudi z vidika bodo\u010dih zaposlitev,” \u0161e dodaja.<\/p>\n

Evropska unija je izdala akt o umetni inteligenci<\/p>\n

Zupan\u010di\u010d je \u0161e poudarila, da je trenutno posebej aktualna tema, da je pred kratkim za\u010del veljati akt o umetni inteligenci, ki dolo\u010da, da morajo biti vsebine, ki so ustvarjene ali prirejene z uporabo sistema umetne inteligence, jasno ozna\u010dene. “Namen tega je, da bi uporabniki jasno prepoznali, kdaj za fotografijo ali nekim prispevkom, stoji sistem umetne inteligence,” \u0161e poudarja. <\/p>\n

Gre namre\u010d za to, da so ti sistemi umetne inteligence \u017ee tako prefinjeni, tako izdelani, da v resnici lahko tehni\u010dno prilagodijo zvok, sliko, karkoli, tako vrhunsko, da uporabnik v resnici to te\u017eko prepozna. Zato Zupan\u010di\u010d svetuje, da \u0161e vedno ni odve\u010d, \u010de se vra\u010damo k osnovam medijske pismenosti, se pravi vklopimo kriti\u010dno motrenje, preverjanje virov, \u010de nekaj posumimo. \u010ce je slika vzeta izven konteksta, preverimo, kako kak\u0161en drugi vir poro\u010da o tej isti stvari.<\/p>\n

Naloga in vloga star\u0161ev pri medijski pismenosti<\/p>\n

Katja K. O\u0161ljak meni, da moramo biti odrasli predvsem stro\u017eji in bolj kriti\u010dni uporabniki digitalnih medijev: “Moramo bolje razumeti, kako delujejo, zakaj tako delujejo in potem bomo bolj\u0161i sogovorniki in dali bolj\u0161o popotnico otrokom na tej poti. Potrebujemo sistemati\u010dno izobra\u017eevanje tako u\u010diteljev na tem podro\u010dju, torej \u0161tudij medijske edukacije in pa moj glas bi \u0161el tudi za to, da izbirni predmet medijske vzgoje postane neko\u010d obvezni predmet.” <\/p>\n

Sara Bugarinovi\u0107 k temu dodaja, da star\u0161i naj ne pogojujejo uporabe telefonov, kar je najve\u010dkrat za mlade dostop do medijev, s tem, ali so u\u010dno uspe\u0161ni ali neuspe\u0161ni. In pa naj se ne oklepajo la\u017enega ob\u010dutka varnosti, \u010de omejijo \u010das ali naprave. Najpomembnej\u0161a je vsebina in star\u0161i morajo vedeti, kaj otrok gleda, spremlja, bere. Robert \u017deleznik bi izpostavil dejstvo, da se bo tehnologija \u0161e naprej spreminjala: “Mislim, da morajo star\u0161i svoje u\u010dence, svoje otroke, nau\u010diti odgovorne uporabe in zavedanja, kak\u0161en vpliv imajo s tem svojim po\u010detjem na sovrstnike in na dru\u017ebo, tako da predvsem odgovornega ravnanja z mediji.”<\/p>\n

Petra Zupan\u010di\u010d pa je izpostavila, da imamo v Sloveniji smernice za varno uporabo zaslonov, ki star\u0161em lahko pomagajo: “Na voljo je tudi Mipi stran, kjer so vsebine, kamor se lahko zate\u010dejo, \u010de si \u017eelijo razlo\u017eiti a\u017eurne fenomene. Aktivna dr\u017ea star\u0161ev oziroma to, da privzgojimo otroku zdrave navade uporabe zaslonov, je odgovornost star\u0161ev, potreben je tudi zdrav zgled.”<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Omizje, poleti: Medijsko pismeni Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google Bolj kot kadar koli v zgodovini smo…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":198502,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[6],"tags":[3886,14299,59,61,62,37,58,60,38,49228,1396,10159],"class_list":["post-198501","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-slovenija","tag-druzabna-omrezja","tag-medijska-pismenost","tag-republic-of-slovenia","tag-republika-slovenija","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-spletne-novice","tag-umetna-inteligenca","tag-varnost-na-spletu"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/117131705565367697","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/198501","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=198501"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/198501\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/198502"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=198501"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=198501"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=198501"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}