{"id":198672,"date":"2026-08-21T07:57:12","date_gmt":"2026-08-21T07:57:12","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/198672\/"},"modified":"2026-08-21T07:57:12","modified_gmt":"2026-08-21T07:57:12","slug":"40-let-od-najmocnejsega-tornada-pri-nas-veter-je-dosegal-tudi-360-km-h","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/198672\/","title":{"rendered":"40 let od najmo\u010dnej\u0161ega tornada pri nas: veter je dosegal tudi 360 km\/h"},"content":{"rendered":"

Pred 40 leti je Slovenijo prizadel eden najmo\u010dnej\u0161ih in najbolj uni\u010dujo\u010dih tornadov v njeni zgodovini, za katerega so ocenili, da je veter v vrtincu dosegal tudi do 360 kilometrov na uro. V soboto, 23. avgusta 1986, je za\u010del svojo ru\u0161ilno pot na obmo\u010dju Hotedr\u0161ice v ob\u010dini Logatec in jo kon\u010dal pri Tomi\u0161lju na Ljubljanskem barju. Na ve\u010d deset kilometrov dolgi poti je za seboj pu\u0161\u010dal uni\u010dena ostre\u0161ja, poru\u0161ene zidove, podrte kozolce in polomljena drevesa. Med najbolj prizadetimi objekti je bila takrat nova osnovna \u0161ola v Hotedr\u0161ici. “Pogled na \u0161olo je bil grozljiv,” se dogodka \u0161e danes spominja nekdanja u\u010diteljica Sa\u0161a Lipovec.<\/p>\n

Najve\u010d \u0161kode je tornado povzro\u010dil v Hotedr\u0161ici, kjer je pre\u010dkal strnjeni del naselja in mo\u010dno po\u0161kodoval tudi takrat novo podru\u017eni\u010dno osnovno \u0161olo.<\/p>\n

“Avto sem ustavila sredi ceste in za\u010dela jokati”\u00a0<\/p>\n

Nekdanja u\u010diteljica na \u0161oli Sa\u0161a Lipovec se dogodka \u0161e danes \u017eivo spominja. Ko je po neurju pri\u0161la v vas, do \u0161ole zaradi razdejanja niti ni mogla. “Avto sem ustavila sredi ceste in gledala uni\u010deno \u0161olo. Za\u010dela sem jokati. Pogled na \u0161olo je bil grozljiv,”\u00a0se spominja.\u00a0Tornado je za seboj pustil nenavadno sliko razdejanja.\u00a0<\/p>\n

“Pri nekaterih hi\u0161ah je bilo pravo opusto\u0161enje, pri drugih \u0161kode sploh ni bilo. Okrog \u0161ole je bilo najhuje. Vrtin\u010dast veter je na \u0161oli dobesedno odnesel streho,” se spominja Lipovec.\u00a0<\/p>\n

\"\u0160olska<\/p>\n

\u0160olska stavba je bila tako po\u0161kodovana, da se pouk v njej ni mogel nadaljevati.\u00a0
\n Foto: Logatec.net <\/p>\n

Novo \u0161olsko leto v gasilskem domu in lovski ko\u010di<\/p>\n

\"Podru\u017eni\u010dno<\/p>\n

Podru\u017eni\u010dno osnovno \u0161olo Hotedr\u0161ica danes obiskuje od 40 do 50 u\u010dencev.
\n Foto: PO\u0160 Hotedr\u0161ica <\/p>\n

Za\u010detek novega \u0161olskega leta je bil zato vse prej kot obi\u010dajen. U\u010denci prvega in drugega razreda so pouk obiskovali v gasilskem domu, tretji in \u010detrti razred pa v lovski ko\u010di.\u00a0<\/p>\n

“Kuharica in sna\u017eilka sta nam malico vozili kar s kolesom,” se spominja Lipovec.<\/p>\n

Kljub obse\u017eni \u0161kodi je obnova potekala hitro. \u0160olo<\/a>\u00a0jim je\u00a0po spominu nekdanje u\u010diteljice uspelo obnoviti v samo dveh mesecih.<\/p>\n

Hi\u0161e brez ostre\u0161ja, podrti kozolci in zidovi<\/p>\n

Tistega sobotnega dne je bilo vreme sprva povsem obi\u010dajno. \u010cez dan se je temperatura povzpela do pribli\u017eno 25 stopinj Celzija, nato pa je Slovenijo od severozahoda dosegla hladna fronta. Tornado je svojo ru\u0161ilno pot za\u010del med 18. in 19. uro v Novem Svetu pri Hotedr\u0161ici ter jo pribli\u017eno uro pozneje kon\u010dal pri Tomi\u0161lju na Ljubljanskem barju.\u00a0<\/p>\n

\"Tornado<\/p>\n

Tornado je v pribli\u017eno eni uri prepotoval 34 kilometrov.
\n Foto: Logatec.net <\/p>\n

Meteorologa Miran Trontelj in Boris Zupan\u010di\u010d sta po dogodku analizirala posledice<\/a> in ugotovila, da je na severnih obronkih Javornika nastal vrtin\u010dast vihar. Hitrost vetra v vrtincu je presegla 60 metrov na sekundo oziroma 216 kilometrov na uro. Tornado se je po ocenah takratnih meteorologov pomikal po pribli\u017eno 34 kilometrov dolgem in ponekod le okoli 100 metrov \u0161irokem pasu.\u00a0Na podlagi razli\u010dnih izra\u010dunov so hitrost vetra ocenili na od 216 do\u00a0360 kilometrov na uro.<\/p>\n

\"Tornado<\/p>\n

Foto: Logatec.net <\/p>\n

Arso\u00a0je pozneje v publikaciji Vremenske skrajnosti v Sloveniji zapisal, da je bil tornado morda najmo\u010dnej\u0161i v Sloveniji v obdobju 1948\u20132018. Na njegovo izjemno mo\u010d so opozarjale predvsem posledice: brez ostre\u0161ij so ostale \u0161tevilne hi\u0161e, podrti so bili kozolci, poru\u0161eni zidovi, polomljena pa drevesa s premerom tudi do pol metra.\u00a0<\/p>\n

\"Posebno<\/p>\n

Posebno zgovoren dokaz, da ni \u0161lo zgolj za zelo mo\u010dan nevihtni veter, so bila drevesa, ki jih je vrtinec podiral v razli\u010dnih, tudi nasprotnih smereh.
\n Foto: Miran Trontelj <\/p>\n

“Tornado na Notranjskem je na podlagi dokumentirane \u0161kode najmo\u010dnej\u0161i doslej dokumentirani tornado pri nas,” je za Siol.net pojasnil meteorolog Arsa Bla\u017e \u0160ter.<\/p>\n

Po njegovih besedah je dogodek poseben tudi zato, ker se je zgodil v \u010dasu brez sodobnih radarskih in satelitskih opazovanj.\u00a0<\/p>\n

Zakaj je tornado nastal prav tam?<\/p>\n

Po \u0160terjevih besedah ni naklju\u010dje, da so nekateri primeri tornadov oziroma sumov na tornade v Sloveniji povezani prav s hribovitimi obmo\u010dji.\u00a0Relief lahko pomembno vpliva na lokalne vetrovne razmere ter na razvoj in obna\u0161anje neviht.<\/p>\n

V ni\u017ejih plasteh ozra\u010dja se zaradi razgibanega terena lahko mo\u010dno spreminjata smer in hitrost vetra, spodnji del obla\u010dnosti pa je bli\u017eje tlom, kar pove\u010duje mo\u017enosti za nastanek tornadov.\u00a0<\/p>\n

\"Nekatera<\/p>\n

Nekatera ostre\u0161ja hi\u0161 je odneslo celo ve\u010d deset metrov stran od hi\u0161.
\n Foto: Logatec.net <\/p>\n

\"Tornado<\/p>\n

Tornado je potoval \u010dez Hotedr\u0161ico, \u017dibr\u0161e, Spodnjo Zaplano in \u010dez Ljubljansko barje do naselja Tomi\u0161elj.
\n Foto: Revija Ujma <\/p>\n

Bodo podnebne spremembe prinesle ve\u010d tornadov?<\/p>\n

Tornado ostaja v Sloveniji redek vremenski pojav. Po besedah \u0160tera za zdaj ni jasnih dokazov, da bi zaradi podnebnih sprememb pri nas nastajal pogosteje.\u00a0Podnebne projekcije sicer ka\u017eejo na pove\u010danje \u0161tevila nekaterih drugih vremenskih ekstremov, predvsem zelo mo\u010dnih nalivov in debele to\u010de.\u00a0<\/p>\n

“Slovenija na sre\u010do le\u017ei na obmo\u010dju, kjer pogoji za nastanek tornadov niso posebej ugodni,” meni \u0160ter.<\/p>\n

Ob tem dodaja, da je mogo\u010de, da je tornadov ve\u010d, kot jih dejansko zaznamo, saj \u0161tevilni \u0161ibkej\u0161i in kratkotrajni pojavi ostanejo neopa\u017eeni.\u00a0Med novej\u0161imi primeri, pri katerih obstaja sum, da je \u0161lo za tornado, so med drugim Mahni\u010di leta 2014, Gozd nad Kamnikom leta 2008 in Komenda leta 1996. Pri neurju na Notranjskem leta 1965 pa obstaja mo\u017enost, da je del \u0161kode povzro\u010dil tornado, vendar dogodek ni zanesljivo potrjen.\u00a0<\/p>\n

Najbolje dokumentiran tornado pri nas je bil zabele\u017een 1. avgusta 2023 pri Ilirski Bistrici, saj so ga spremljali sodobni meteorolo\u0161ki podatki, fotografije in videoposnetki.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Pred 40 leti je Slovenijo prizadel eden najmo\u010dnej\u0161ih in najbolj uni\u010dujo\u010dih tornadov v njeni zgodovini, za katerega so…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":198673,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[20],"tags":[32,49278,35,31,34,36,37,38,33,31997,374,2144,22648],"class_list":["post-198672","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-novice","tag-headlines","tag-hotedrsica","tag-najpomembnejse-novice","tag-news","tag-novice","tag-osrednje-novice","tag-slovene","tag-slovenscina","tag-top-stories","tag-tornado","tag-vreme","tag-vremenske-razmere","tag-vremenski-pojavi"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/117132437073107964","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/198672","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=198672"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/198672\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/198673"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=198672"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=198672"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=198672"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}