{"id":198981,"date":"2026-08-21T12:43:11","date_gmt":"2026-08-21T12:43:11","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/198981\/"},"modified":"2026-08-21T12:43:11","modified_gmt":"2026-08-21T12:43:11","slug":"skoraj-26-milijonov-evrov-vredna-misija-resevanja-vesoljskega-teleskopa-spodletela","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/198981\/","title":{"rendered":"Skoraj 26 milijonov evrov vredna misija re\u0161evanja vesoljskega teleskopa spodletela"},"content":{"rendered":"

\"Foto:<\/p>\n

Fotografija prikazuje umetni\u0161ki prikaz vesoljskega plovila Swift med opazovanjem izbruha \u017earkov gama. Foto: Profimedia<\/p>\n

Skoraj 26 milijonov evrov vredna misija re\u0161evanja vesoljskega teleskopa spodletela<\/p>\n

Ameri\u0161ka vesoljska agencija Nasa je priznala, da se 30 milijonov dolarjev (25,66 milijona evrov) vredna misija, katere namen je bil re\u0161iti vesoljski teleskop Swift, ni kon\u010dala po na\u010drtih.<\/p>\n

Kljub temu v agenciji poudarjajo, da je bil poskus pomemben, saj je \u0161lo za zelo zahtevno in pionirsko operacijo. \u00bbTo ni izid, za katerega smo si prizadevali,\u00ab je dejal glavni administrator Nase Jared Isaacman.\u00a0<\/p>\n

Re\u0161evalno plovilo Link, ki ga je razvilo zasebno podjetje Katalyst Space, je bilo proti teleskopu izstreljeno 3. julija. Njegova naloga je bila dose\u010di Swift in ga iz trenutne orbite premakniti vi\u0161je, saj je observatorij zaradi vse ve\u010djega zra\u010dnega upora izgubljal vi\u0161ino.<\/p>\n

Z na\u010drtom se je za\u010delo zapletati \u017ee nekaj tednov po izstrelitvi. Konec julija so te\u017eave z elektri\u010dnim napajanjem prizadele dve napravi, odgovorni za nadzor orientacije Linka. Plovilo se je zato za\u010delo nenadzorovano vrteti, kar je \u017ee nakazalo, da se re\u0161evalna misija ne bo kon\u010dala po na\u010drtih.\u00a0To pomeni, da bo pribli\u017eno 1,4 tone te\u017eak Swift \u0161e naprej izgubljal vi\u0161ino in se bo brez dodatnega posega nazadnje vrnil proti Zemlji.<\/p>\n

<\/p>\n

\"Teleskop<\/p>\n

ODKRITJE<\/p>\n

Rekordno odkritje: Zemljo dosegel kozmi\u010dni laser, star 8 milijard let<\/p>\n

<\/a><\/p>\n

Son\u010dna aktivnost pospe\u0161uje njegov padec<\/p>\n

Vesoljski observatorij Neil Gehrels Swift so v orbito izstrelili\u00a0leta 2004. Njegova glavna naloga je zaznavanje izbruhov sevanja gama, ki spremljajo nekatere najbolj silovite eksplozije v vesolju.<\/p>\n

Teleskop se je z leti zna\u0161el v vse gostej\u0161ih plasteh zgornje atmosfere. Molekule v teh plasteh povzro\u010dajo upor, zaradi katerega plovilo izgublja hitrost in posledi\u010dno tudi vi\u0161ino.<\/p>\n

K polo\u017eaju je dodatno prispevala pove\u010dana Son\u010deva aktivnost. Zaradi nje so se zunanje plasti Zemljine atmosfere raz\u0161irile, zato je Swift pri svojem gibanju po orbiti naletel\u00a0na ve\u010d molekul, ki so ga vlekle proti Zemlji.\u00a0<\/p>\n

Teleskop nosi ime po pomembnem Nasinem astrofiziku<\/p>\n

Observatorij je dobil ime po ameri\u0161kem astrofiziku Neilu Gehrelsu, ki je bil eden klju\u010dnih znanstvenikov pri nastanku misije Swift. Od za\u010detka projekta in izstrelitve leta 2004 je bil njen glavni raziskovalec, vse do svoje smrti leta 2017. Gehrels je deloval v Nasinem centru Goddard Space Flight Center, njegovo raziskovalno delo pa je bilo povezano predvsem z visokoenergijsko astrofiziko. Ukvarjal se je med drugim z izbruhi \u017earkov gama, supernovami in \u010drnimi luknjami.<\/p>\n

Nasa je leta 2018 misijo uradno preimenovala iz Swift Gamma-Ray Burst Mission (Misija Swift za zaznavanje izbruhov \u017earkov gama)\u00a0v Neil Gehrels Swift Observatory, s \u010dimer se je poklonila njegovemu znanstvenemu delu in vlogi pri projektu.<\/p>\n

Ime Swift pa ima \u0161e en pomen. Nana\u0161a se na hudournika, ptico, ki je znana po izjemni hitrosti in okretnosti med letom. Teleskop je bil namre\u010d zasnovan tako, da se lahko po zaznavi izbruha \u017earkov gama zelo hitro obrne in usmeri proti njegovemu izvoru.<\/p>\n

<\/p>\n

\"Teleskop<\/p>\n

RE\u0160EVANJE<\/p>\n

Panika v orbiti: re\u0161evalna misija za Nasin teleskop u\u0161la izpod nadzora<\/p>\n

<\/a><\/p>\n

Projekt z velikim tveganjem<\/p>\n

Nasa je pogodbo s podjetjem Katalyst Space sklenila \u0161ele lani. Razvoj in izvedbo misije je bilo zato treba izpeljati v manj kot letu dni, preden bi zmanjkalo \u010dasa.\u00a0Direktor Nasinega oddelka za astrofiziko Shawn Domagal-Goldman je misijo opisal kot projekt z velikim tveganjem, a\u00a0z mo\u017enostjo pomembnega preboja. \u0160lo je namre\u010d za prvi tak\u0161en poskus, izveden v izjemno kratkem \u010dasu.<\/p>\n

Link bi moral do Swifta prispeti pribli\u017eno mesec dni po izstrelitvi. Zaradi te\u017eav z orientacijskim sistemom pa je plovilo izgubilo stabilnost in se za\u010delo vrteti, kar je ogrozilo prvotni na\u010drt.<\/p>\n

Kljub neuspehu bodo nadaljevali delo<\/p>\n

\u010ceprav je Nasa opustila prvotni cilj \u2013 dvig Swifta v vi\u0161jo orbito \u2013, misija s tem \u0161e ni povsem zaklju\u010dena. Link naj bi \u0161e vedno poskusil izvesti pribli\u017eevanje observatoriju in operacije v njegovi neposredni bli\u017eini.<\/p>\n

“Link bo kljub temu poskusil izvesti sre\u010danje in operacije v neposredni bli\u017eini Nasinega observatorija Neil Gehrels Swift ter tako prikazati klju\u010dne zmogljivosti za prihodnost raziskovanja vesolja,” je ameri\u0161ka vesoljska agencija zapisala v izjavi.<\/p>\n

Nasa bo skupaj s podjetjem Katalyst Space zdaj ocenila, kako najbolje nadaljevati operacijo in iz obeh plovil pridobiti \u010dim ve\u010d uporabnih podatkov.<\/p>\n

\u010ce ne bo dodatnega\u00a0posega, bi lahko Swift po ocenah Nase v Zemljino ozra\u010dje ponovno vstopil \u0161e letos, navaja\u00a0Live Science.\u00a0<\/p>\n

<\/p>\n

\"3I\/ATLAS<\/p>\n

Vesolje<\/p>\n

Skrivnostni komet iz globin galaksije, ki razkriva skrivnosti zgodnjega vesolja<\/p>\n

<\/a><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Fotografija prikazuje umetni\u0161ki prikaz vesoljskega plovila Swift med opazovanjem izbruha \u017earkov gama. Foto: Profimedia Skoraj 26 milijonov evrov…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":198982,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[12],"tags":[16273,49318,49317,49316,5003,49319,2919,62,37,58,60,38,49321,89,90,49320,48172],"class_list":["post-198981","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-tehnologija","tag-astrofizika","tag-izbruh-gama-zarkov","tag-katalyst-space","tag-misija-swift","tag-nasa","tag-neil-gehrels","tag-raziskovanje-vesolja","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-sonceva-aktivnost","tag-technology","tag-tehnologija","tag-vesoljski-observatorij","tag-vesoljski-teleskop"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/117133561233095951","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/198981","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=198981"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/198981\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/198982"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=198981"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=198981"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=198981"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}