![\"Marine](\"\/media\/img\/cc\/f1\/188f67f7efc38fe80698.jpeg\"\/)
<\/p>\n
Epa<\/p>\n
Tak\u0161en razvoj dogodkov v Bruslju ocenjujejo kot resno tveganje, zlasti v \u010dasu, ko se Nato soo\u010da z mo\u017enostjo zmanj\u0161anja ameri\u0161ke voja\u0161ke prisotnosti v Evropi in hkrati krepi obrambo zaradi strahu pred morebitnim ruskim <\/a>napadom. Francija je pri tem ena klju\u010dnih \u010dlanic zavezni\u0161tva \u2013 je edina jedrska sila v Evropski uniji in ima velike konvencionalne voja\u0161ke zmogljivosti. “Izguba Francije bi bila stra\u0161na”, je za Politico dejal diplomat Nata in opozoril, da bi bil umik Pariza v \u010dasu zmanj\u0161evanja ameri\u0161ke prisotnosti \u0161e posebej nevaren.<\/p>\n Profimedia<\/p>\n Francija ima dolgo in zapleteno zgodovino odnosov z Natom. Leta 1966 je takratni predsednik Charles de Gaulle dr\u017eavo umaknil iz integriranih voja\u0161kih struktur zavezni\u0161tva, odlo\u010ditev pa utemeljil s potrebo po ve\u010dji nacionalni suverenosti. Francija je takrat iz Natovih voja\u0161kih struktur umaknila pribli\u017eno 26.000 vojakov, sede\u017e zavezni\u0161tva pa se je moral iz Francije preseliti v Belgijo.<\/p>\n Pariz je kljub temu ostal v politi\u010dnih strukturah Nata in nadaljeval sodelovanje z zavezni\u0161tvom, popolna reintegracija v voja\u0161ko poveljstvo pa je sledila leta 2009, v \u010dasu predsednika Nicolasa Sarkozyja. Prav zaradi te zgodovinske izku\u0161nje strokovnjaki menijo, da morebitno novo oddaljevanje Francije ne bi nujno pomenilo popolne prekinitve odnosov z Natom<\/a>. Opozarjajo pa, da bi bile posledice odvisne od tega, kdo bi prevzel predsedni\u0161ki <\/a>polo\u017eaj, poro\u010da Ve\u010dernji.<\/p>\n Epa<\/p>\n Francoske predsedni\u0161ke volitve potekajo v dveh krogih, kar je doslej pogosto ote\u017eevalo prihod bolj radikalnih kandidatov na oblast. Volivci so se v drugem krogu tradicionalno zbrali okoli zmernej\u0161ega kandidata, da bi prepre\u010dili zmago skrajne desnice ali levice. Letos pa obstaja bojazen, da ta vzorec ni ve\u010d zagotovljen. Marine Le Pen je svoje stali\u0161\u010de do Nata v zadnjih mesecih zelo jasno izrazila. Konec maja je dejala, da mora Francija zapustiti integrirano poveljstvo zavezni\u0161tva. Po navedbah vira, seznanjenega z razmerami, je enako stali\u0161\u010de izrazila tudi na zaprtem sestanku z enim najvi\u0161jih francoskih voja\u0161kih poveljnikov.<\/p>\n Profimedia<\/p>\n Le Pen je ob tem zagovarjala tudi obnovo stikov z Rusijo. Francoski poslanec, ki je blizu vladi, je ocenil, da je znotraj Nacionalnega zbora znova okrepila proruska struja. To dodatno skrbi zaveznike, ki se bojijo, da bi sprememba francoske politike do Nata hkrati pomenila tudi pribli\u017eevanje Moskvi. \u0160e bolj radikalno stali\u0161\u010de je zavzel Jean-Luc M\u00e9lenchon. Dolgoletni kritik Nata je konec julija predstavil svoje klju\u010dne zunanjepoliti\u010dne prednostne naloge, med katerimi je tudi popoln izstop Francije iz zavezni\u0161tva. Med razlogi je navedel tudi ameri\u0161ki “odkrito sovra\u017een”\u00a0odnos.<\/p>\n Junija je dejal, da za Francijo “ne more biti govora o ostanku v Natu”. Kljub temu volilni izid \u0161e zdale\u010d ni odlo\u010den. Obstaja mo\u017enost, da bi kandidati po prihodu na oblast omilili svoja stali\u0161\u010da, tako kot je po volitvah leta 2022 storila italijanska premierka Giorgia Meloni<\/a>. Toda prav zaradi trenutnih razmer v Natu se zavezniki na tak\u0161en scenarij ne \u017eelijo zana\u0161ati.<\/p>\n Profimedia<\/p>\n Morebiten umik iz integriranega poveljni\u0161kega sistema ne bi prizadel le Nata. Posledice bi ob\u010dutila tudi sama Francija. Po besedah nekdanjega namestnika na\u010delnika \u0161taba Natovega voja\u0161kega poveljstva lahko francoski predsednik teoreti\u010dno odlo\u010di o izstopu iz poveljni\u0161kih struktur brez predhodne odobritve parlamenta. Tak\u0161na odlo\u010ditev bi v praksi verjetno zahtevala pribli\u017eno eno leto za izvedbo. Francija bi morala umakniti okoli 1000 \u010dastnikov, ki so stalno razporejeni v Natu, ter vzpostaviti poseben sistem za prihodnjo komunikacijo in usklajevanje z zavezni\u0161tvom.<\/p>\n Profimedia<\/p>\n Najve\u010djo zaskrbljenost bi povzro\u010dila usoda francoskih sil, razporejenih na vzhodnem krilu Nata. Francija vodi ve\u010dnacionalno bojno skupino s pribli\u017eno 1200 vojaki v Romuniji, prisotna pa je tudi v Estoniji. V primeru politi\u010dnega oddaljevanja Pariza od zavezni\u0161tva bi prihodnost teh operacij lahko postala negotova. Francija bi Natu odrekla tudi del zelo specifi\u010dnih voja\u0161kih zmogljivosti. Gre za edino evropsko jedrsko silo, edino evropsko letalonosilko na jedrski pogon, amfibijske ladje razreda Mistral, obve\u0161\u010devalne satelite CERES ter mo\u010dno mornarico. Po oceni francoskega generala Michela Yakovleffa lahko francoska mornarica hkrati razporedi pribli\u017eno 65 odstotkov svoje flote.<\/p>\n Francija poleg tega prispeva pribli\u017eno deset odstotkov k letnemu operativnemu prora\u010dunu Nata, ki zna\u0161a 5,3 milijarde evrov. Njen odhod iz voja\u0161kih struktur bi imel zato tudi finan\u010dne posledice za zavezni\u0161tvo.<\/p>\n Za Francijo bi bil velik tudi politi\u010dni stro\u0161ek. \u010ceprav bi \u0161e naprej ostala \u010dlanica politi\u010dnih teles Nata in ohranila pravico sodelovanja pri odlo\u010ditvah, kot je aktiviranje 5. \u010dlena, bi izgubila velik del vpliva na voja\u0161ko na\u010drtovanje. \u0160tevilne voja\u0161ke odlo\u010ditve se namre\u010d vnaprej oblikujejo znotraj Natovih voja\u0161kih struktur, zato bi Pariz v \u0161tevilnih primerih lahko zgolj sprejel ali zavrnil \u017ee pripravljene predloge. Francija bi izgubila tudi nekatere pomembne poveljni\u0161ke polo\u017eaje znotraj zavezni\u0161tva, morebitna prekinitev izmenjave obve\u0161\u010devalnih podatkov pa bi lahko ote\u017eila tudi njen dostop do informacij o varnostnih gro\u017enjah v Evropi.<\/p>\n![\"Jean-Luc](\"\/media\/img\/48\/74\/0a3c89170d857065aa35.jpeg\"\/)
<\/p>\n![\"Nicolas](\"\/media\/img\/f5\/1d\/9ab6e4faab45e62753be.jpeg\"\/)
<\/p>\n![\"Vojska](\"\/media\/img\/7a\/25\/a5b2b095b64815294e00.jpeg\"\/)
<\/p>\n![\"Giorgia](\"\/media\/img\/91\/93\/167145b9460d6c033f8c.jpeg\"\/)
<\/p>\n![\"vojska](\"\/media\/img\/11\/67\/4ad2df10157bf63b63a6.jpeg\"\/)
<\/p>\n