{"id":199159,"date":"2026-08-21T15:33:09","date_gmt":"2026-08-21T15:33:09","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/199159\/"},"modified":"2026-08-21T15:33:09","modified_gmt":"2026-08-21T15:33:09","slug":"svedska-zeli-migrante-vracati-v-italijo-pariz-in-madrid-zadrzana-portal24","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/199159\/","title":{"rendered":"\u0160vedska \u017eeli migrante vra\u010dati v Italijo, Pariz in Madrid zadr\u017eana ~ Portal24"},"content":{"rendered":"

<\/p>\n

\u0160vedska se pridru\u017euje dr\u017eavam, ki nameravajo po novih pravilih EU v Italijo vra\u010dati prosilce za azil, \u010de je bila ta njihova prva dr\u017eava vstopa v Unijo. Medtem Francija in \u0160panija za zdaj zavra\u010data posami\u010dne dvostranske vrnitve in poudarjata evropski mehanizem solidarnosti.<\/p>\n

\u0160vedska je italijanski agenciji ANSA potrdila, da namerava uporabljati pravila novega evropskega pakta o migracijah in azilu. Od Italije pri\u010dakuje, da bo izpolnjevala obveznosti pri prevzemu oseb, za katere je po pravilih EU odgovorna.<\/p>\n

Podoben pristop so \u017ee napovedale ali za\u010dele izvajati Nem\u010dija, \u0160vica, Avstrija in Finska. Avstrija je po navedbah italijanskih medijev od za\u010detka veljavnosti novih pravil v Italijo vrnila \u0161tiri osebe.<\/p>\n

\"\"\"\"<\/a><\/p>\n

Dr\u017eava prvega vstopa ostaja klju\u010dna<\/p>\n

Novi pakt EU o migracijah in azilu se uporablja od 12. junija. Med drugim dolo\u010da jasnej\u0161a pravila, katera dr\u017eava je odgovorna za obravnavo pro\u0161nje za azil, ter \u017eeli omejiti tako imenovane sekundarne premike \u2013 ko oseba po prvem prihodu v EU odide v drugo dr\u017eavo \u010dlanico.<\/p>\n

To v praksi pogosto pomeni, da dr\u017eave na severu in zahodu Evrope sku\u0161ajo prosilce vrniti v dr\u017eavo, kjer so bili prvi\u010d registrirani. Pri prihodih \u010dez osrednje Sredozemlje je to najve\u010dkrat Italija.<\/p>\n

Po podatkih Eurostata je Italija med letoma 2023 in 2025 prejela 109.427 zahtev za prevzem oseb v okviru dublinskega sistema. To ne pomeni, da je bilo toliko ljudi tudi dejansko vrnjenih, temve\u010d gre za zahteve drugih dr\u017eav, naj Italija prevzame odgovornost za njihove postopke.<\/p>\n

Samo leta 2025 je Italija prejela ve\u010d kot 24.000 tak\u0161nih zahtev, najve\u010d iz Nem\u010dije in Francije.<\/p>\n

Italija pod pritiskom, Bruselj zahteva u\u010dinkovite prenose<\/p>\n

Italija je prenose po dublinskih pravilih konec leta 2022 enostransko ustavila. Evropska komisija je v prvi oceni izvajanja novih pravil julija ugotovila, da je Italija sprejela dolo\u010dene pripravljalne ukrepe, vendar so za u\u010dinkovito izvajanje premestitev potrebni dodatni konkretni koraki.<\/p>\n

Po pravilih novega pakta dr\u017eava, ki je odgovorna za prosilca, prenosa ne more preprosto zavrniti. \u010ce termina ne more izvesti, mora predlagati drugega.<\/p>\n

\u201cNova pravila vzpostavljajo jasnej\u0161e obveznosti dr\u017eav \u010dlanic in naj bi zmanj\u0161ala nedovoljene premike prosilcev za azil znotraj EU,\u201d poudarja Evropska komisija v pojasnilih o paktu.<\/p>\n

Toda prav tu se razkrivajo politi\u010dne razlike. Francija se po navedbah virov za ANSA za zdaj ne \u017eeli pridru\u017eiti <\/a>dr\u017eavam, ki osebe vra\u010dajo v Italijo. V Parizu poudarjajo sodelovanje z Rimom pri zmanj\u0161evanju prihodov iz Tunizije in Libije.<\/p>\n

Tudi \u0160panija se zavzema za re\u0161evanje vpra\u0161anja prek evropskega mehanizma solidarnosti, ne s posameznimi dvostranskimi vra\u010danji. Za vlado Giorgie Meloni pa lahko napovedi \u0160vedske in drugih dr\u017eav pomenijo nov pritisk: po letih zahtev, naj druge \u010dlanice prevzamejo ve\u010d bremena, se Italija zdaj soo\u010da z mo\u017enostjo, da se bo del migrantov vra\u010dal prav nanjo.<\/p>\n

\n\tPovezani \u010dlanki:\n<\/p>\n


\n
\n <\/p>\n

\t\tNavigacija prispevka<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" \u0160vedska se pridru\u017euje dr\u017eavam, ki nameravajo po novih pravilih EU v Italijo vra\u010dati prosilce za azil, \u010de…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":199160,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[3],"tags":[65,66,8455,1018,1255,37,38,1567,723],"class_list":["post-199159","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-evropa","tag-europe","tag-evropa","tag-ilegalne-migracije","tag-italija","tag-pariz","tag-slovene","tag-slovenscina","tag-spanija","tag-svedska"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/117134230278892131","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/199159","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=199159"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/199159\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/199160"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=199159"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=199159"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=199159"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}