{"id":199217,"date":"2026-08-21T16:27:08","date_gmt":"2026-08-21T16:27:08","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/199217\/"},"modified":"2026-08-21T16:27:08","modified_gmt":"2026-08-21T16:27:08","slug":"evropa-posilja-prosilce-nazaj-v-italijo","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/199217\/","title":{"rendered":"Evropa po\u0161ilja prosilce nazaj v Italijo"},"content":{"rendered":"<p>    <img decoding=\"async\" data-lb-desktop=\"\/media\/2026\/08\/21\/856702\/Orig-profimedia-1120073086-1200.webp\" data-lb-mobile=\"\/media\/2026\/08\/21\/856702\/Orig-profimedia-1120073086-600.webp\" class=\"main-gallery-image se_image_lb\" src=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/08\/Wide-profimedia-1120073086-1000.webp\" alt=\"Heavy Migrant Movement at Ceuta Border CEUTA, SPAIN JULY 31, 2026: Migrants gather near the border crossing between Morocco and the Spanish enclave of Ceuta on July 31, 2026. Tens of thousands of migrants crossed into Ceuta from Morocco, while some continued to arrive and others voluntarily returned due to the precarious situation. Ceuta Spain Copyright: x xMarioxMoronx\/xJNAxPressx,Image: 1120073086, License: Rights-managed, Restrictions: imago is entitled to issue a simple usage license at the time of provision. Personality and trademark rights as well as copyright laws regarding art-works shown must be observed. Commercial use at your own risk., Model Release: no \"\/><\/p>\n<p>Po skoraj \u0161tirih letih mirovanja je ve\u010d evropskih dr\u017eav napovedalo vnovi\u010dno vra\u010danje prosilcev za azil v Italijo, \u010de je bila ta njihova prva dr\u017eava vstopa v Evropsko unijo.\u00a0Foto:\u00a0Profimedia<\/p>\n<p>Evropa po\u0161ilja prosilce nazaj v Italijo<\/p>\n<p>Nem\u010dija, Avstrija, \u0160vica, Finska in \u0160vedska so po uveljavitvi novih evropskih pravil napovedale vnovi\u010dno vra\u010danje prosilcev za azil v Italijo. Rim medtem zavra\u010da primere iz \u010dasa pred spremembo zakonodaje, zato se med dr\u017eavami \u017ee pojavljajo nesoglasja.<\/p>\n<p>                        21. 08. 2026, 18.02\n                    <\/p>\n<p> GS\n                    <\/p>\n<p>                        <a href=\"https:\/\/google.com\/preferences\/source?q=dnevnik.si\" class=\"se-author-gps-cta\" target=\"_blank\" rel=\"nofollow noopener\"><br \/>\n                            <img decoding=\"async\" class=\"se-author-gps-cta-badge\" src=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/08\/1787329628_900_dnevnik_gps_badge.png\" alt=\"Google Preferred Sources CTA\"\/><br \/>\n                        <\/a><\/p>\n<p>Po skoraj \u0161tirih letih mirovanja je ve\u010d evropskih dr\u017eav napovedalo vnovi\u010dno vra\u010danje prosilcev za azil v Italijo, \u010de je bila ta njihova prva dr\u017eava vstopa v Evropsko unijo. Vra\u010danje so ta teden napovedale Nem\u010dija, Avstrija, \u0160vica, Finska in \u0160vedska, pri \u010demer se sklicujejo na nova pravila evropskega pakta o migracijah in azilu.<\/p>\n<p>Po dublinski uredbi je bila za obravnavo pro\u0161nje za mednarodno za\u0161\u010dito praviloma pristojna prva \u010dlanica EU, v kateri je bila pro\u0161nja vlo\u017eena. Zaradi svojega polo\u017eaja na zunanji meji Unije je bila to pogosto Italija, kamor so po Sredozemskem morju prispeli \u0161tevilni prebe\u017eniki. Med letoma 2018 in 2022 so druge evropske dr\u017eave tja vrnile pribli\u017eno 17.600 prosilcev za azil.<\/p>\n<p>Italijanska premierka Giorgia Meloni zavra\u010da povezavo med za\u010dasnim nadzorom in dolo\u010dili novega migracijskega pakta. Po njenem mnenju nova pravila Italijo kot dr\u017eavo prvega vstopa bolje varujejo.<\/p>\n<p>Italija je leta 2022 sporo\u010dila, da zaradi preobremenjenosti azilnega sistema vrnjenih prosilcev z dolo\u010denimi izjemami ne more ve\u010d sprejemati. Premestitve so zato ve\u010dinoma obstale. Dublinsko uredbo je junija letos nadomestila uredba o upravljanju azila in migracij, znana pod kratico AMMR. Tudi nova ureditev kot primarno odgovorno dolo\u010da dr\u017eavo prvega vstopa, prosilci pa morajo pro\u0161njo po novem vlo\u017eiti \u017ee tam.<\/p>\n<p>Italija zavra\u010da stare primere<\/p>\n<p>Po za\u010detku uporabe novih pravil je ve\u010d dr\u017eav sporo\u010dilo, da nameravajo premestitve v Italijo obnoviti. Rim pa vztraja, da ne bo sprejemal prosilcev, katerih primeri izvirajo iz obdobja pred uveljavitvijo sprememb sredi junija. Nem\u010dija je kot prva ta teden napovedala vnovi\u010dno vra\u010danje prosilcev v Italijo in Gr\u010dijo, vendar naj bi italijanske oblasti njene zahteve za zdaj zavra\u010dale.<\/p>\n<p>Zaradi nesoglasij sta se v sredo po telefonu pogovarjala italijanski zunanji minister Antonio Tajani in njegov nem\u0161ki kolega Johann Wadephul. Dogovorila sta se za tesnej\u0161e usklajevanje pri migracijskih vpra\u0161anjih in poudarila pomen \u010dim bolj u\u010dinkovitega varovanja zunanjih meja Evropske unije.<\/p>\n<p>Vra\u010danje je napovedala tudi \u0160vica, ki ni \u010dlanica EU, vendar sodeluje v evropskem migracijskem sistemu. V Italijo namerava vra\u010dati ljudi, ki so bili po uveljavitvi nove ureditve tam registrirani v podatkovni zbirki Eurodac. Po poro\u010dilih naj bi \u017ee pripravljala prve polete, premestitve pa bi se lahko za\u010dele konec avgusta. Podobne ukrepe pripravljajo Avstrija, Finska in \u0160vedska. Finsko notranje ministrstvo je ocenilo, da nova uredba omogo\u010da obnovitev premestitev, ki jih dr\u017eava \u017ee pripravlja.<\/p>\n<p>Italija je leta 2022 sporo\u010dila, da zaradi preobremenjenosti azilnega sistema vrnjenih prosilcev z dolo\u010denimi izjemami ne more ve\u010d sprejemati. Premestitve so zato ve\u010dinoma obstale.<\/p>\n<p>Dogajanje je spro\u017eilo politi\u010dne polemike tudi v Italiji. Vodja opozicijske Demokratske stranke Elly Schlein je vra\u010danje ozna\u010dila za u\u010dinek bumeranga. Njena kritika je sledila odlo\u010ditvi Italije, da po mno\u017ei\u010dnem prihodu migrantov v \u0161pansko eksklavo Ceuta na severu Afrike za\u010dasno uvede nadzor nad prihodi iz \u0160panije.<\/p>\n<p>        <img decoding=\"async\" data-lb-desktop=\"\/media\/2026\/08\/21\/856708\/Orig-2026-07-15T090432Z_472258946_RC2LLKAWG2MC_RTRMADP_5_ITALY-POLITICS-1200.webp\" data-lb-mobile=\"\/media\/2026\/08\/21\/856708\/Orig-2026-07-15T090432Z_472258946_RC2LLKAWG2MC_RTRMADP_5_ITALY-POLITICS-600.webp\" class=\"se_image se_image_lb\" src=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/08\/Orig-2026-07-15T090432Z_472258946_RC2LLKAWG2MC_RTRMADP_5_ITALY-POLITICS-600.webp\" alt=\"FILE PHOTO: Italy's Prime Minister Giorgia Meloni listens to debate, after she reported on her government's actions and is expected to speak on the latest developments in Iran, at the lower house of Parliament in Rome, Italy, April 9, 2026. REUTERS\/Remo Casilli\/File Photo\"\/><\/p>\n<p>Italijanska premierka Giorgia Meloni zavra\u010da povezavo med za\u010dasnim nadzorom in dolo\u010dili novega migracijskega pakta. Po njenem mnenju nova pravila Italijo kot dr\u017eavo prvega vstopa bolje varujejo. Pri tem je izpostavila okrepitev na\u010dela varne tretje dr\u017eave, ki naj bi omogo\u010dilo hitrej\u0161e postopke in pospe\u0161eno vra\u010danje ljudi brez pravice do za\u0161\u010dite. Melonijeva je \u0161e poudarila, da je njena vlada od leta 2023 zavrnila 80.000 zahtev drugih dr\u017eav za sprejem prosilcev za azil. Razprava tako razkriva nadaljnja nesoglasja med \u010dlanicami glede porazdelitve odgovornosti. \u010ceprav nova ureditev ohranja na\u010delo odgovornosti dr\u017eave prvega vstopa, bo njeno izvajanje odvisno tudi od sodelovanja dr\u017eav in njihove pripravljenosti na sprejem vrnjenih prosilcev.<\/p>\n<p>Prav spor med Berlinom in Rimom ka\u017ee, da sprejetje pravil EU samo po sebi \u0161e ne zagotavlja enotnega izvajanja niti nemotenega vra\u010danja prosilcev za azil.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Po skoraj \u0161tirih letih mirovanja je ve\u010d evropskih dr\u017eav napovedalo vnovi\u010dno vra\u010danje prosilcev za azil v Italijo, \u010de&hellip;\n","protected":false},"author":2,"featured_media":199218,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[3],"tags":[1008,14893,65,66,1946,37,38],"class_list":["post-199217","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-evropa","tag-azil","tag-deportacije","tag-europe","tag-evropa","tag-migracije","tag-slovene","tag-slovenscina"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/117134442581716064","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/199217","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=199217"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/199217\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/199218"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=199217"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=199217"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=199217"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}