![\"Po](\"\/media\/img\/3a\/58\/4d1c4db5ddad40f86937-ulrich-siegmund.jpeg\" "\\"Ulrich")
<\/p>\n“13. avgusta 1961 zjutraj so se Berlin\u010dani zbudili in ugotovili, da je njihovo mesto razdeljeno. Vzhodnonem\u0161ki re\u017eim je gradil Berlinski zid v obupanem poskusu, da bi prepre\u010dil odhod svojih prebivalcev. Od ustanovitve obeh nem\u0161kih dr\u017eav leta 1949 je to storilo \u017ee pribli\u017eno 2,5 milijona ljudi. Ko je zid leta 1989 mirno padel, se eksodus ni smel nadaljevati. Vendar se je zgodil, in to v uni\u010dujo\u010dem obsegu,”\u00a0v britanskem mediju Unherd pi\u0161e Katja Hoyer.<\/p>\n
Tudi po padcu Berlinskega zida se odseljevanje\u00a0nadaljuje<\/p>\n
65 let po postavitvi zidu so vzhodne nem\u0161ke regije ujete v spirali depopulacije. Skoraj \u010detrtina nekdanjih Vzhodnih Nemcev se je po zdru\u017eitvi Nem\u010dije preselila na zahod ali v tujino. Ve\u010dina jih je mladih, dobro izobra\u017eenih in \u017eensk. Za seboj je pustila regijo, ki je zdaj najstarej\u0161a v Nem\u010diji, z eno najni\u017ejih stopenj rodnosti, \u0161tevilne skupnosti pa opazujejo, kako \u0161ole, igri\u0161\u010da, klubi in tradicije po\u010dasi izginjajo, poudarja zgodovinarka.<\/p>\n
\u010ceprav so se zavedale obsega demografskega zloma, so ga uveljavljene nem\u0161ke stranke obi\u010dajno obravnavale kot ekonomsko vpra\u0161anje, obenem pa kot re\u0161itev predlagale mno\u017ei\u010dno priseljevanje: \u010de nimate dovolj ljudi, jih preprosto uvozite. Toda volivci na vzhodu Nem\u010dije demografskega upada ne vidijo kot pomanjkanje delovne sile, ampak vidijo, da svet, ki ga poznajo, izginja, kar jih navdaja s pesimizmom.<\/p>\n
Razlogi za vzpon desnih populistov?<\/p>\n
“Uveljavljeni politiki so to tesnobo na lastno odgovornost ignorirali in celo omalova\u017eevali. Zdaj desni\u010darski populisti s spektakularnim uspehom stopajo v to praznino. Nem\u0161ki vzhod ni edini primer tak\u0161ne dinamike, je pa \u0161e posebej mo\u010dan,”\u00a0pojasnjuje Hoyerjeva.<\/p>\n
<\/p>\n
Po javnomnenjskih anketah bi lahko v Sa\u0161ki – Anhaltu AfD dobila celo absolutno ve\u010dino sede\u017eev v de\u017eelnem parlamentu. AfD v Sa\u0161ki – Anhaltu vodi Ulrich Siegmund.
\n Foto: Guliverimage <\/p>\n
“Ena stvar, ki je vzhod \u0161e posebej mo\u010dno prizadela, je bila hitrost sprememb. Ko sem se leta 1985 rodila v Vzhodni Nem\u010diji, se je rodnost za\u010dela zmanj\u0161evati, vendar je bila \u0161e vedno nad 1,7 otroka na \u017eensko. Moja dru\u017eina je bila precej tipi\u010dna z dvema otrokoma. V Zahodni Nem\u010diji je bila rodnost \u017ee pri 1,3 \u2013 skoraj enako kot danes v zdru\u017eeni Nem\u010diji. Na obmo\u010dju nekdanje Vzhodne Nem\u010dije\u00a0pa je zdaj le 1,2. V vzhodni zvezni de\u017eeli Sa\u0161ka –\u00a0Anhalt, kjer se je leta 1990 rodilo skoraj 32.000 otrok, se je lani rodilo manj kot 12.000\u00a0dojen\u010dkov \u2013 najni\u017eja \u0161tevilka v zgodovini.”<\/p>\n
Te\u017eave vladajo\u010de CDU<\/p>\n
V Sa\u0161ki – Anhaltu bodo volivci 6. septembra od\u0161li na voli\u0161\u010da in izvolili nov de\u017eelni parlament. De\u017eelno vlado trenutno vodijo desnosredinski Kr\u0161\u010danski demokrati (CDU), tako kot ve\u010dino \u010dasa od leta 1990. Njihova kampanja se osredoto\u010da na obi\u010dajna vpra\u0161anja: delovna mesta, kriminal, izobra\u017eevanje, socialno varstvo, migracije, zdravstveno varstvo.<\/p>\n
V njihovem predvolilnem manifestu so omenjene demografske spremembe, a zgolj kot dejstvo, ki ga je treba upravljati, ne pa obravnavati \u2013 kaj \u0161ele obrniti. Volivci se zdijo neprepri\u010dani. Ankete ka\u017eejo, da ima CDU trenutno pribli\u017eno 23 odstotkov podpore, kar je za okoli 14 odstotkov manj kot na prej\u0161njih volitvah.<\/p>\n
AfD svari pred padajo\u010do rodnostjo<\/p>\n
Nasprotno pa ima Alternativa za Nem\u010dijo (AfD), katere vejo v Sa\u0161ki – Anhaltu so doma\u010de obve\u0161\u010devalne slu\u017ebe uvrstile med skrajno desno, trenutno 43 odstotkov, kar je zelo blizu absolutne ve\u010dine sede\u017eev v de\u017eelnem parlamentu. Ostro so se izrekli glede vpra\u0161anja padajo\u010de rodnosti. Pravzaprav je to prva to\u010dka v njihovem programu.<\/p>\n
“Nem\u010dija trpi zaradi mno\u017ei\u010dnega upada prebivalstva,”\u00a0pi\u0161ejo v prvi povedi prvega poglavja predvolilnega programa AfD. “Kar v politi\u010dni razpravi imenujejo ‘demografske spremembe’, ni ni\u010d manj kot staranje in izumrtje nem\u0161kega naroda.”\u00a0Besedilo nadaljujejo s trditvijo, da se vladajo\u010de stranke \u017ee desetletja zavedajo obsega problema, vendar jim manjka “politi\u010dne volje ali poguma, da bi sprejele ukrepe, ki bi bili potrebni za obrnitev trenda”.<\/p>\n
Nem\u0161ka tesnoba zaradi nacisti\u010dne preteklosti?<\/p>\n
Kot pi\u0161e Hoyerjeva, je jezik AfD morda oster, vendar se stranka ne moti, ko namiguje, da uveljavljene stranke ideja o razpravi o izrecni politiki spodbujanja rodnosti spravlja v nelagodje.<\/p>\n
![\"Katya](\"\/media\/img\/34\/19\/e32644b2022597601132-katja-hoyer.jpeg\" "\\"Katja")
<\/p>\n
Katya Hoyer je nem\u0161ka zgodovinarka, ki od leta 2010 \u017eivi v Veliki Britaniji. Do zdaj je objavila tri odmevne knjige o nem\u0161ki zgodovini: o Nem\u0161kem cesarstvu med letoma 1871 in 1918, o komunisti\u010dni Vzhodni Nem\u010diji in o Weimarski Nem\u010diji.
\n Foto: Guliverimage <\/p>\n
“Kot pri \u0161tevilnih drugih temah so tudi razprave o demografiji polne edinstveno nem\u0161kih tesnob. Dr\u017eava, v kateri so nacisti neko\u010d pripenjali medalje na prsi posebej plodnih mater, si ne \u017eeli, da bi se \u0161e kdaj\u00a0dogajalo kaj podobnega.”<\/p>\n
Nem\u0161ki politiki o priseljevanju kot re\u0161itvi za upad prebivalstva<\/p>\n
Glede na to zgodovinsko ozadje ni presenetljivo, da danes le malo nem\u0161kih politikov \u017eeli razpravljati o upadu prebivalstva kot o \u010dem drugem kot\u00a0nespremenljivem dejstvu. Veliko varneje je na ljudi gledati kot na delavce ali blago, kar omogo\u010da “dopolnjevanje”\u00a0manjkajo\u010dih mladih s priseljevanjem, pi\u0161e Hoyerjeva.<\/p>\n
“Prav tako je bila predstavljena begunska kriza leta 2015, ko je Nem\u010dija sprejela ve\u010d kot milijon ljudi. Kot je leta 2016 zapisal Nem\u0161ki ekonomski in\u0161titut, ‘priseljevanje beguncev pomlajuje nem\u0161ko prebivalstvo’. Podobne trditve regionalnih vlad sli\u0161ite \u0161e desetletje pozneje.”<\/p>\n
Tesnoba med Vzhodnimi Nemci?<\/p>\n
Hoyerjeva pravi, da ve\u010dina ljudi, ki jih sre\u010da, ko se vrne v nekdanjo Vzhodno Nem\u010dijo, nima te\u017eav z nadzorovano delovno imigracijo \u2013 dokler se priseljenci kulturno integrirajo in se nau\u010dijo govoriti nem\u0161ko. Vendar v tem ne vidijo odgovora na upad prebivalstva.<\/p>\n
“Ravno nasprotno: vidijo, kako njihovi otroci odhajajo in kako rodnost strmo pada, \u010deprav se je \u0161tevilo tujih dr\u017eavljanov v Sa\u0161ki – Anhaltu od leta 2015 podvojilo. Priseljenci so v povpre\u010dju 18 let mlaj\u0161i od lokalnega prebivalstva, medtem ko je imela \u010detrtina otrok, rojenih v Sa\u0161ki – Anhaltu leta 2025, matere, ki so tuje dr\u017eavljanke. To bolj spodbuja kot laj\u0161a tesnobo zaradi dru\u017ebenih in kulturnih sprememb, ne glede na to, kaj trdijo uveljavljene stranke.”<\/p>\n
Ali uveljavljene stranke prepu\u0161\u010dajo volivce\u00a0AfD?<\/p>\n
S poudarjanjem priseljevanja, medtem ko demografsko tesnobo Nem\u010dije v celoti prepu\u0161\u010dajo AfD, glavne stranke izgubljajo veliko podpore, je prepri\u010dana zgodovinarka.<\/p>\n
“In ne samo v Nem\u010diji: od Mad\u017earske do Poljske je pronatalizem v veliki meri desni\u010darsko populisti\u010dna skrb. Seveda se zdi, da pronatalizem ve\u010dinoma ne deluje: AfD bi se lahko izkazala za neuspe\u0161no s svojimi prizadevanji v Sa\u0161ki – Anhaltu, \u010de bi tam pri\u0161la na oblast. Celo agresivna politika nacistov je v mirnem \u010dasu le nekoliko pove\u010dala rodnost, preden je po letu 1939 znova strmoglavila.”<\/p>\n
“Kaj dejansko storiti glede upada prebivalstva sredi spreminjajo\u010dih se \u017eivljenjskih slogov in spolnih vlog, ostaja zapleteno vpra\u0161anje. Vendar je mogo\u010de priznati pomisleke in razpravljati o problemu, ne da bi zdrsnili v rasno usmerjeno ali prisilno politiko (iz \u010dasov nacisti\u010dne, op. p.) preteklosti. \u010ce prevladujo\u010di politiki no\u010dejo najti odgovorov na to zapleteno\u00a0demografsko vpra\u0161anje, potem bodo to storili politi\u010dni obrobne\u017ei brez njih,” sklene Hoyerjeva v Unherdu.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"“13. avgusta 1961 zjutraj so se Berlin\u010dani zbudili in ugotovili, da je njihovo mesto razdeljeno. Vzhodnonem\u0161ki re\u017eim je…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":199467,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[8],"tags":[2296,1280,7635,493,37,38,64,45000,63],"class_list":["post-199466","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-svet","tag-afd","tag-demografija","tag-katja-hoyer","tag-nemcija","tag-slovene","tag-slovenscina","tag-svet","tag-ulrich-siegmund","tag-world"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/117135551529044761","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/199466","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=199466"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/199466\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/199467"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=199466"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=199466"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=199466"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}