{"id":199468,"date":"2026-08-21T21:10:18","date_gmt":"2026-08-21T21:10:18","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/199468\/"},"modified":"2026-08-21T21:10:18","modified_gmt":"2026-08-21T21:10:18","slug":"tito-je-v-tem-slovenskem-hotelu-gostil-svetovne-voditelje-nato-so-za-zeleznimi-vrati-odkrili-veliko-skrivnost","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/199468\/","title":{"rendered":"Tito je v tem slovenskem hotelu gostil svetovne voditelje, nato so za \u017eeleznimi vrati odkrili veliko skrivnost"},"content":{"rendered":"<p>Postojnska jama je ena najbolj prepoznavnih turisti\u010dnih znamenitosti Slovenije, le nekaj korakov od njenega vhoda pa \u017ee od leta 1971 stoji Hotel Jama. V njem so v \u010dasu Jugoslavije bivali Josip Broz\u00a0Tito, dolgoletni voditelj Sovjetske zveze\u00a0Leonid Bre\u017enjev in zadnji iranski \u0161ah Mohamed Reza Pahlavi, desetletja pozneje pa so med obnovo hotela odkrili nekaj, za kar naj ne bi vedeli niti zaposleni \u2013 skrivne prostore z opremo za komunikacijo in prislu\u0161kovanje.<\/p>\n<p>Presenetljivo odkritje se je zgodilo leta 2016 med obnovo Hotela Jama. Delavci so za zaklenjenimi \u017eeleznimi vrati v pritli\u010dju naleteli na \u0161tiri skrivne prostore. V njih so na\u0161li telefone, magnetofonske trakove, stikala in drugo opremo nekdanjega komunikacijskega in prislu\u0161kovalnega centra, pi\u0161e telegraf.rs.<\/p>\n<p><img decoding=\"async\" class=\"article__img-tag-visible\" src=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/08\/3706737.width-660.format-webp.webp\" alt=\"FOTO: \u010crt Piksi\" img_id=\"11759531\" data-img-id=\"11759531\"\/><\/p>\n<p>FOTO: \u010crt Piksi<\/p>\n<p>V prostore naj kar 28 let ne bi vstopil nih\u010de. Ko so odprli vrata, je bila oprema prekrita s prahom, vse skupaj pa naj bi dajalo vtis, kot da so ljudje neko\u010d preprosto vstali od dela in od\u0161li. Do \u017eeleznih vrat so delavci pri\u0161li med prenovo pritli\u010dja v bli\u017eini pralnice in skladi\u0161\u010da. Po navedbah, ki spremljajo zgodbo o skrivnih prostorih, niti zaposleni v hotelu niso vedeli, kaj se skriva za njimi.<\/p>\n<p><img decoding=\"async\" class=\"article__img-tag-visible\" src=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/08\/3706739.width-660.format-webp.webp\" alt=\"Skrivni prostori hotela Jama. FOTO: Bla\u017e\u00a0Samec\/delo\" img_id=\"11759511\" data-img-id=\"11759511\"\/><\/p>\n<p>Skrivni prostori hotela Jama. FOTO: Bla\u017e\u00a0Samec\/delo<\/p>\n<p>Prislu\u0161kovalni center naj bi pokrival velik del slovenske Primorske<\/p>\n<p>Posebej zanimiva je navedba, da naj bi center pokrival skoraj celotno slovensko Primorsko oziroma zahodni del Slovenije proti Jadranu in meji z Italijo. Povezan naj bi bil tako s civilnimi kot voja\u0161kimi telefonskimi vozli\u0161\u010di. Skozi celotno vi\u0161ino hotela naj bi potekal ozek prostor brez oken in vrat, po katerem so bili speljani kabli, na strehi pa naj bi bila neko\u010d tudi antena.<\/p>\n<p>Skrivnost dodatno pod\u017eigajo domnevni izhodi iz centra. Iz prostorov naj bi bilo mogo\u010de priti na ve\u010d strani \u2013 skozi recepcijo, klubske prostore in skladi\u0161\u010de. Eden od prehodov naj bi po pripovedovanju vodi\u010dev vodil celo neposredno proti Postojnski jami.<\/p>\n<p>Prav v tako imenovanih klubskih prostorih v prvem nadstropju naj bi Josip Broz Tito pogosto pre\u017eivljal \u010das s svojimi gosti. Hotel so v obdobju nekdanje Jugoslavije obiskovali \u0161tevilni visoki politiki in dr\u017eavniki, med njimi sovjetski voditelj Leonid Bre\u017enjev in zadnji iranski \u0161ah. Prav tak\u0161ni gostje bi bili lahko zanimivi za takratne varnostne slu\u017ebe, vendar zaradi pomanjkanja dokumentacije ni mogo\u010de z gotovostjo trditi, koga so v prostorih dejansko nadzorovali oziroma prislu\u0161kovali.<\/p>\n<p><img decoding=\"async\" class=\"article__img-tag-visible\" src=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/08\/3706740.width-660.format-webp.webp\" alt=\"FOTO: Bla\u017e Samec\/delo\" img_id=\"11759501\" data-img-id=\"11759501\"\/><\/p>\n<p>FOTO: Bla\u017e Samec\/delo<\/p>\n<p>Postojna je imela pomembno voja\u0161ko vlogo<\/p>\n<p>Pomemben del zgodbe je tudi polo\u017eaj Postojne v nekdanji Jugoslaviji. Mesto je imelo pomembno voja\u0161ko vlogo, na hribu nad hotelom pa je bila baza Jugoslovanske ljudske armade (JLA). V tak\u0161nih okoli\u0161\u010dinah je bila lokacija komunikacijskega oziroma nadzornega centra v Hotelu Jama toliko manj naklju\u010dna.<\/p>\n<p>Hotel je projektiral arhitekt Tihomir Stepanov iz Izole. Po informacijah in zgodbah, ki danes spremljajo turisti\u010dni ogled skrivnih prostorov, naj bi med slu\u017eenjem voja\u0161kega roka dobil nalogo, da znotraj stavbe zasnuje tudi skrivne sobe. O njihovem obstoju naj ne bi smel govoriti, po kon\u010danem delu pa naj bi mu na\u010drte odvzeli. Po zgodbi, ki jo pripovedujejo obiskovalcem, Stepanov pozneje nikoli ve\u010d ni vstopil v prostore, ki jih je sam zasnoval.<\/p>\n<p><img decoding=\"async\" class=\"article__img-tag-visible\" src=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/08\/3706741.width-660.format-webp.webp\" alt=\"FOTO: Bla\u017e\u00a0Samec\/delo\" img_id=\"11759521\" data-img-id=\"11759521\"\/><\/p>\n<p>FOTO: Bla\u017e\u00a0Samec\/delo<\/p>\n<p>Ko so skrivni del hotela odprli, so na\u0161li okoli 30 praznih \u0161katel, vendar samo en \u0161ifriran zvo\u010dni posnetek. Na njem naj bi bile omenjene oznake \u00bbPlanina 1\u00ab, \u00bbPlanina 2\u00ab, \u00bbPlanina 3\u00ab in \u00bbReka\u00ab. Zaradi tega so se pojavile domneve, da bi bil center lahko povezan tudi z voja\u0161kim komunikacijskim vozli\u0161\u010dem na Reki.<\/p>\n<p>Kaj se je zgodilo s preostalim gradivom, ni znano. Domnevajo, da so opremo in dokumentacijo odstranili ob uga\u0161anju sistema, verjetno v za\u010detku devetdesetih let, v \u010dasu slovenskega osamosvajanja.<\/p>\n<p><img decoding=\"async\" class=\"article__img-tag-visible\" src=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/08\/3706742.width-660.format-webp.webp\" alt=\"FOTO: Bla\u017e\u00a0Samec\/delo\" img_id=\"11759491\" data-img-id=\"11759491\"\/><\/p>\n<p>FOTO: Bla\u017e\u00a0Samec\/delo<\/p>\n<p>Skrivnost je danes turisti\u010dna atrakcija<\/p>\n<p>Prav pomanjkanje dokumentov pomeni, da zgodba \u0161e danes ostaja nekje med zgodovinskimi dejstvi, pri\u010devanji in legendami.\u00a0 Lastnik hotela je pozneje dobil dovoljenje za obnovo in odprtje prostorov za javnost. Skrivne sobe Hotela Jama so tako postale turisti\u010dna atrakcija, ogled pa je zasnovan kot pribli\u017eno uro in pol dolgo interaktivno dokumentarno do\u017eivetje.<\/p>\n<p>Obiskovalci lahko med drugim sli\u0161ijo tudi originalne posnetke prislu\u0161kovanja nekdanje Slu\u017ebe dr\u017eavne varnosti, ki jih hranijo v Arhivu Republike Slovenije. Pot po eni bolj nenavadnih skrivnosti slovenskega turizma pa se za\u010dne prav na recepciji Hotela Jama, nekaj korakov od svetovno znane Postojnske jame.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Postojnska jama je ena najbolj prepoznavnih turisti\u010dnih znamenitosti Slovenije, le nekaj korakov od njenega vhoda pa \u017ee od&hellip;\n","protected":false},"author":2,"featured_media":199469,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[6],"tags":[49405,49404,44709,3218,59,61,62,37,58,60,38,488],"class_list":["post-199468","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-slovenija","tag-hotel-jama","tag-jospi-broz-tito","tag-postojnska-jama","tag-prenova","tag-republic-of-slovenia","tag-republika-slovenija","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-turizem"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/117135554879851985","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/199468","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=199468"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/199468\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/199469"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=199468"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=199468"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=199468"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}