{"id":199502,"date":"2026-08-21T22:19:17","date_gmt":"2026-08-21T22:19:17","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/199502\/"},"modified":"2026-08-21T22:19:17","modified_gmt":"2026-08-21T22:19:17","slug":"stari-divji-kostanji-zrtve-nepremisljenega-ravnanja","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/199502\/","title":{"rendered":"Stari divji kostanji, \u017ertve nepremi\u0161ljenega ravnanja"},"content":{"rendered":"

\"Maribor,<\/p>\n

Stari divji kostanji, \u017ertve nepremi\u0161ljenega ravnanja<\/p>\n

Ko misli\u0161, da huje res ve\u010d ne more biti, se zgodi se\u010dnja starih divjih kostanjev na Trubarjevi ulici v Mariboru.<\/p>\n

22. 08. 2026, 00.00\n <\/p>\n


\n \"Google
\n <\/a><\/p>\n

Ironija je tudi v tem, da so bili predmet prve zasaditve v 19. stoletju, v nastajajo\u010dem mestnem parku, prav divji kostanji. Dvoredni drevored divjih kostanjev, ki poteka vzporedno z mariborskim akvarijem terarijem, je z nadomestnimi zasaditvami skozi zgodovino \u0161e danes pomemben del dendrolo\u0161kega mozaika najve\u010djega mariborskega parka. Ta se pona\u0161a z okoli 120 razli\u010dnimi drevesnimi vrstami.<\/p>\n

Mariborski Mestni park je s \u0161ir\u0161im obmo\u010djem zavarovan kot spomenik oblikovane narave, o\u017eje obmo\u010dje pa je oblikovana naravna vrednota lokalnega pomena. Obmo\u010dje mestnega parka je varovano tudi na podlagi kulturno varstvenih predpisov. Zato je za vsak poseg na tem obmo\u010dju treba pridobiti soglasja Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave in Zavoda za varstvo kulturne dedi\u0161\u010dine. O\u010ditno se to v zapovedani obliki teh institucij na \u017ealost pred se\u010dnjo dreves ni zgodilo.<\/p>\n

Mesto, ki se pona\u0161a z nazivom Najbolj\u0161e zelene prestolnice Evrope (European Best Green Capital), si takih netrajnostnih posegov nikakor ne bi smelo privo\u0161\u010diti. Ali se odlo\u010devalci sploh zavedajo, kaj pomeni trajnost? Trajnost lahko razumemo kot odgovorno ravnanje z naravnimi viri za zadovoljevanje potreb sedanjosti, brez ogro\u017eanja sposobnosti prihodnjih generacij. Zapi\u0161imo to nekoliko druga\u010de. Prihodnje generacije v naslednjih 50 letih \u017eal ne bodo mogle do\u017eiveti drevesnih starcev na Trubarjevi ulici, ker se je odlo\u010devalcem na Mestni ob\u010dini Maribor (zelo) mudilo z izvedbo. Zakaj?<\/p>\n

Divji kostanj (Aesculus hippocastanum) lahko do\u010daka tudi do 250 let in zraste do 40 metrov visoko. Do danes ostaja ta drevesna vrsta priljubljeno parkovno in drevoredno drevo. S svojimi belimi ali roza cvetovi privablja poglede sprehajalcev in ob\u010dudovalcev narave. Kostanjeva drevoreda v Tom\u0161i\u010devem in Kamni\u0161kem drevoredu ostajata \u0161e naprej prepoznavna krajinska elementa mesta Maribor.<\/p>\n

Ob tem se spomnim izjave direktorja Arboretuma Vol\u010dji potok, gospoda Matja\u017ea Mastnaka, ki jo je podal v okviru 155. obletnice Hortikulturnega dru\u0161tva Maribor. Takrat je dejal, da je vsako staro drevo treba spo\u0161tovati, ga po mo\u017enosti o\u010duvati in z njim spo\u0161tljivo ravnati. Tako drevo se je \u017ee dokazalo, pri novih, mladih drevesih pa je zaradi klimatskih razmer in novih urbanih onesna\u017eevalcev marsikaj negotovega. Mariborsko olep\u0161evalno dru\u0161tvo Maribor, ki je bilo ustanovljeno leta 1869 z namenom vzpostavitve javnih zelenih povr\u0161in v mestu Maribor, danes deluje pod imenom Hortikulturno dru\u0161tvo Maribor. Ve\u010dina mariborskih parkov, drevoredov in del dana\u0161njih mestnih gozdov so zelena dedi\u0161\u010dina, ki so jo na\u0161i predniki zapustili nam, naslednjim generacijam. Tako vodilo bi morali zasledovati vsi, ki na ravni lokalne skupnosti (ob\u010dine) odlo\u010dajo o zelenem razvoju na\u0161ega mesta.<\/p>\n

\u010ce parafraziram Davida Douglasa, ki ga je navdu\u0161il pogled na gozd duglazij, ameri\u0161ke smreke: \u00bbOpazovati stara drevesa je veli\u010dasten prizor, prevelik, da bi ga lahko doumel en sam \u010dlovek.\u00ab<\/p>\n

Borut Ambro\u017ei\u010d, predsednik Hortikulturnega dru\u0161tva Maribor in licencirani vodnik v Regijskem parku Pohorje<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Stari divji kostanji, \u017ertve nepremi\u0161ljenega ravnanja Ko misli\u0161, da huje res ve\u010d ne more biti, se zgodi se\u010dnja…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":199503,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[22],"tags":[49410,150,1295,49411,62,37,58,60,38],"class_list":["post-199502","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-maribor","tag-borut-ambrozic","tag-maribor","tag-pisma-bralcev","tag-posek-divjih-kostanjev","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/117135826734681654","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/199502","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=199502"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/199502\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/199503"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=199502"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=199502"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=199502"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}