{"id":199556,"date":"2026-08-21T23:38:14","date_gmt":"2026-08-21T23:38:14","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/199556\/"},"modified":"2026-08-21T23:38:14","modified_gmt":"2026-08-21T23:38:14","slug":"v-panamskem-prekopu-zmanjkuje-vode-za-prednost-pri-prehodu-ladje-placujejo-milijone","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/199556\/","title":{"rendered":"V Panamskem prekopu zmanjkuje vode, za prednost pri prehodu ladje pla\u010dujejo milijone"},"content":{"rendered":"

\"FILE<\/p>\n

Prek Panamskega prekopa poteka pet\u00a0odstotkov globalne pomorske trgovine in pribli\u017eno 40 odstotkov ameri\u0161kega kontejnerskega prometa. Foto: Reuters<\/p>\n

V Panamskem prekopu zmanjkuje vode, za prednost pri prehodu ladje pla\u010dujejo milijone<\/p>\n

Panamski prekop bo zaradi su\u0161e zmanj\u0161al \u0161tevilo ladij, ki plujejo skozenj, je sporo\u010dil upravljalec te strate\u0161ke plovne poti, ki povezuje Atlantski in Tihi ocean.<\/p>\n

21. 08. 2026, 13.13\n <\/p>\n

gk\n <\/p>\n


\n \"Google
\n <\/a><\/p>\n

Od 3. septembra bodo \u0161tevilo plovil, ki se jim na dan odobri prehod, zaradi nizke ravni vode v dveh umetnih jezerih, ki napajata prekop, zmanj\u0161ali s 36 na 34, je sporo\u010dila uprava Panamskega prekopa. Od 15. septembra se bo dovoljeno \u0161tevilo ladij zmanj\u0161alo na 32. Uprava kanala je uvedla tudi druge ukrepe za var\u010devanje z vodo, med drugim zni\u017eanje najve\u010djega dovoljenega ugreza ladij.<\/p>\n

\"FILE<\/p>\n

Ladje na pre\u010dkanje \u010dakajo \u017ee teden dni ali ve\u010d, lahko pa pla\u010dajo dodatek, da se \u010dakalni vrsti izognejo. Foto: Reuters<\/p>\n

Srednja Amerika je v prime\u017eu hude su\u0161e, ki je povezana s pojavom mo\u010dnega el ni\u00f1a.<\/a> Gre za vremenski fenomen, ki segreva povr\u0161ino Tihega oceana ter spro\u017ea spremembe v vetrovih in padavinah.<\/p>\n

Na obmo\u010dju prekopa so bile padavine od maja do avgusta za 34 odstotkov ni\u017eje od zgodovinskega povpre\u010dja, je sporo\u010dila uprava in dodala, da bi jih lahko\u00a0el ni\u00f1\u200bo \u0161e dodatno zmanj\u0161al.<\/p>\n

Jezero, ki napaja zapornice\u00a0in Panamo<\/p>\n

To pomeni veliko te\u017eavo za prekop, katerega pomemben del poti poteka prek jezera Gat\u00fan. To le\u017ei pribli\u017eno 25 metrov nad morsko gladino na obeh koncih kanala. Ladje zato pri pre\u010dkanju potujejo skozi zapornice, ki se polnijo z vodo iz jezera Gat\u00fan. Delovanje zapornic tako odvaja velike koli\u010dine vode iz jezera, hkrati pa vanj vna\u0161a slano morsko vodo.<\/p>\n

<\/p>\n

\"FILE<\/p>\n

Odvzem koncesije<\/p>\n

Kitajci zaradi dogodkov v Panamskem prekopu spro\u017eili arbitra\u017eo<\/p>\n

<\/a><\/p>\n

Jezero Gat\u00fan poleg tega zagotavlja pitno vodo za pribli\u017eno polovico prebivalstva Paname, zato je omejitev prometa v su\u0161nih razmerah klju\u010dna za ohranjanje oskrbe. Po drugi strani kanal predstavlja pomemben vir prihodkov dr\u017eave in prispeva skoraj osem\u00a0odstotkov k panamskemu gospodarstvu.<\/p>\n

Prek Panamskega prekopa poteka pet\u00a0odstotkov globalne pomorske trgovine in pribli\u017eno 40 odstotkov ameri\u0161kega kontejnerskega prometa.<\/p>\n

Vojna v Iranu je naredila Panamski\u00a0prekop \u0161e pomembnej\u0161i<\/p>\n

Pritisk ladijskega prometa se je \u0161e pove\u010dal zaradi posledic ameri\u0161ko-izraelskega napada na Iran in zapore Hormu\u0161ke o\u017eine. K pove\u010danemu prometu deloma prispeva ve\u010dji izvoz nafte iz Mehi\u0161kega zaliva v vzhodno Azijo, potem ko je dobava nafte iz Perzijskega zaliva usahnila.<\/p>\n

\u0160e pomembnej\u0161a pa je odlo\u010ditev Washingtona, da za\u010dasno razveljavi del ameri\u0161ke zakonodaje, ki zahteva, da ladijski transport med dvema ameri\u0161kima pristani\u0161\u010dema poteka le z ameri\u0161kimi ladjami in ameri\u0161ko posadko. Da bi omejila zvi\u0161anje cen, ki je sledilo napadu na Iran, je ameri\u0161ka vlada to omejitev za\u010dasno ukinila. S tem se je odprla nova ugodna ladijska pot iz Kitajske z ve\u010d postanki v ZDA. Poteka najprej do Kalifornije, nato pa \u010dez Panamski prekop do pristani\u0161\u010d ob ameri\u0161ki obali Mehi\u0161kega zaliva in naprej do atlantske obale.\u00a0<\/p>\n

<\/p>\n

\"Odpiranje<\/p>\n

Med interesi in denarjem<\/p>\n

Najve\u010dji morski prekopi: ko ladje dolo\u010dajo cene v trgovinah<\/p>\n

<\/a><\/p>\n

Vse to je povzro\u010dilo precej\u0161nje \u010dakalne vrste za ladje, predvsem iz smeri Pacifika proti Karibskemu morju. Ladje na pre\u010dkanje \u010dakajo \u017ee teden dni ali ve\u010d, lahko pa pla\u010dajo dodatek, da se \u010dakalni vrsti izognejo.<\/p>\n

Devet od desetih ladij, ki uporabljajo prekop, to stori z rezervacijo, preostala mesta pa se prodajajo na dra\u017ebi. Cene na tej podlagi so v zadnjih tednih narasle za desetkrat, povpre\u010dno na okoli milijon evrov, in se \u0161e zvi\u0161ujejo.<\/p>\n

Kot je pred dnevi poro\u010dal ameri\u0161ki Bloomberg, je kontejnerska ladja Seaspan Benefactor pla\u010dala kar 3,4 milijona evrov, da se je izognila \u010dakanju.<\/p>\n

<\/p>\n

\"FILED<\/p>\n

el ni\u00f1o<\/p>\n

Klimatologi svarijo: \u00bbPri\u010da bomo vremenskim pojavom, kakr\u0161nih sodobna zgodovina ne pozna\u00ab<\/p>\n

<\/a><\/p>\n

Su\u0161e, ki jih povzro\u010da\u00a0el ni\u00f1\u200bo<\/p>\n

Ni prvi\u010d, da je su\u0161a povzro\u010dila zmanj\u0161anje prometa skozi Panamski prekop. Leta 2023 je bila raven vode v jezerih, ki napajajo prekop, tako nizka, da so upravljalci plovne poti zmanj\u0161ali dnevno \u0161tevilo prehodov ladij z 38 na 18. Omejitve so takrat trajale ve\u010d kot eno\u00a0leto, od julija 2023 do avgusta naslednjega\u00a0leta, z najni\u017ejim prometom v februarju 2024.<\/p>\n

Tudi ta su\u0161a je bila povezana z\u00a0el ni\u00f1em, ki se pojavi vsakih nekaj let in\u00a0traja pribli\u017eno eno leto. Ti pojavi so v zadnjem obdobju vse intenzivnej\u0161i, kar podnebni znanstveniki\u00a0povezujejo\u00a0z globalnim segrevanjem.\u00a0<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Prek Panamskega prekopa poteka pet\u00a0odstotkov globalne pomorske trgovine in pribli\u017eno 40 odstotkov ameri\u0161kega kontejnerskega prometa. Foto: Reuters V…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":199557,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[8],"tags":[8792,5781,22166,36069,49418,37,38,1146,64,63],"class_list":["post-199556","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-svet","tag-el-nino","tag-globalno-segrevanje","tag-ladijski-promet","tag-panama","tag-panamski-prekop","tag-slovene","tag-slovenscina","tag-susa","tag-svet","tag-world"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/117136137367418967","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/199556","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=199556"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/199556\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/199557"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=199556"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=199556"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=199556"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}