{"id":199742,"date":"2026-08-22T06:37:12","date_gmt":"2026-08-22T06:37:12","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/199742\/"},"modified":"2026-08-22T06:37:12","modified_gmt":"2026-08-22T06:37:12","slug":"oskar-kogoj-in-vizionarski-pocivalnik-gondola","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/199742\/","title":{"rendered":"Oskar Kogoj in vizionarski po\u010divalnik Gondola"},"content":{"rendered":"

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Gondola
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tGondola iz poliuretanske pene, prevle\u010dena z ov\u010djim krznom, hrani MAO. Foto: Domen Pal<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\tDoma v muzeju<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\tSpremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google<\/p>\n

\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\tV rubriki Doma v muzeju<\/a> v sodelovanju s \u0161tevilnimi slovenskimi muzeji in galerijami predstavljamo zgodbe najrazli\u010dnej\u0161ih muzejskih predmetov. Tokrat predstavljamo po\u010divalnik Gondola oblikovalca Oskarja Kogoja, ki ga v dveh razli\u010dicah hranijo v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO).<\/p>\n

Oglas<\/p>\n

Oblikovalec Oskar Kogoj (1942) je po kon\u010dani \u0160oli za oblikovanje v Ljubljani svoje izobra\u017eevanje nadaljeval na Istituto statale d’arte v Benetkah, kjer je po zaklju\u010denem \u0161tudiju leta 1966 nekaj \u010dasa tudi predaval. Prve dragocene izku\u0161nje v praksi je pridobil v milanskem studiu Baby Mark, prelomno leto pa je bilo 1969, ko je za\u010del sodelovati z raziskovalnim in\u0161titutom pohi\u0161tvene tovarne Meblo v Novi Gorici.<\/p>\n

Kogoj na samostojnih in skupinskih razstavah sodeluje \u017ee od leta 1963, od leta 1985 pa v svojem studiu v Mirnu razvija svojo priznano blagovno znamko Nature Design.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Foto:
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tFoto: studio Gabriotti<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Gondola
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tGondola iz trdne plasti\u010dne \u0161koljke, prevle\u010dena z elasti\u010dno pletenino. Foto: hrani MAO. foto Domen Pal<\/p>\n

Umetne mase v slovenski lesni industriji<\/p>\n

Kogoj je s svojim raziskovanjem in uvajanjem inovativnih umetnih materialov ujel vrhunec tedanjih svetovnih trendov v oblikovanju pohi\u0161tva. Leta 1969 je v tovarni Meblo k sodelovanju pritegnil interdisciplinarno ekipo: likovnega kritika Staneta Bernika, zdravnika Janka Su\u0161nika ter strojnega in\u017eenirja in sekretarja Mebla Borisa Ferlata. Skupaj so za\u010deli razvijati serijo po\u010divalnikov iz umetnih mas. V industriji, ki je temeljila predvsem na obdelavi lesa, je bil to velik izziv. Ekipa se je morala spopasti z ustaljenimi proizvodnimi praksami in tradicionalno miselnostjo.<\/p>\n

Glavni cilj vizionarskega projekta je bil ustvariti popolnoma nov bivalni koncept \u2013 kos pohi\u0161tva, ki bi presegel toge meje tradicionalnega sedenja in ponudil vrhunsko psihofizi\u010dno sprostitev. Rezultat intenzivnega razvoja je postala serija organsko oblikovanih naslanja\u010dev, ki so jo poimenovali Gondola.<\/p>\n

Ve\u010dina po\u010divalnikov iz te serije je imela za osnovo trdno plasti\u010dno lupino z minimalnimi preoblikovanji ob robovih, prekrita pa je bila z elasti\u010dno pletenino. Izstopal pa je model iz poliuretanske pene, ki je bil v osnovi oble\u010den v \u010drno-belo konjsko krzno \u2013 avtorja je pri tem navdihnila slavni le\u017ealnik Cheval arhitekta Le Corbusierja. Razli\u010dica, ki jo danes hrani Muzej za arhitekturo in oblikovanje, je prevle\u010dena s sivim ov\u010djim krznom.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Foto:
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tFoto: studio Gabriotti<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Foto:
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tFoto: studio Gabriotti<\/p>\n

Odtis telesa v snegu in raziskovanje ideje lebdenja<\/p>\n

Kogojevo delo mo\u010dno zaznamuje preu\u010devanje \u010dlovekovega telesa skozi ergonomske in antropometri\u010dne \u0161tudije (merjenje proporcev \u010dlove\u0161kega telesa). Izjemno odmeven je bil njegov eksperiment na Trnovski planoti, kjer je s pomo\u010djo \u0161portnika Igorja Pignatarija v snegu analiziral naravni odtis telesa ter raziskoval idejo lebdenja in brezte\u017enostnega po\u010divanja. Ta organski, anatomski kalup v snegu je ekipi slu\u017eil kot neposredna osnova za ulivanje napredne poliuretanske pene. Podobno metodo iskanja popolnega bivalnega ugodja je pred njim za svoj slavni po\u010divalnik Eva uporabil \u017ee \u0161vedski oblikovalec Bruno Mathsson.<\/p>\n

Kogoj je tako oblikoval predmete, ki se niso le funkcionalno prilagajali \u010dloveku, temve\u010d so vizualno neposredno spominjali na dele telesa. To velja tako za dru\u017eino po\u010divalnikov Gondola kot tudi za njegove igra\u010de, leseno pohi\u0161tvo in dekorativne predmete. Zadnji sicer nimajo ve\u010d neposredne ergonomske funkcije, so pa po avtorjevih besedah nosilci globokih simbolnih sporo\u010dil na\u0161ih davnih prednikov.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Foto:
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tFoto: studio Gabriotti<\/p>\n

Premi\u0161ljen marketing in mednarodni uspeh<\/p>\n

Poleg tehnolo\u0161kega razvoja se je ekipa intenzivno ukvarjala s promocijo, ki naj bi doma\u010de kupce pripravila na radikalno bivalno novost. Vse faze razvoja in raziskovanja so skrbno dokumentirali. Fotografije kalupov, prototipov z manekenkami in \u017ee omenjeni posnetki odtisov telesa v snegu so postali klju\u010dni del drzne ogla\u0161evalske kampanje za Gondolo. Pomemben znanstveni prispevek k projektu je bila \u0161tudija dr. Janka Su\u0161nika z naslovom Antropometri\u010dno in psihofiziolo\u0161ko testiranje poskusnega po\u010divalnika, ki je bila z uvodnim besedilom Staneta Bernika objavljena v posebni strokovni publikaciji tovarne Meblo.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Poskus
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tPoskus v snegu. Foto: Arhiv MAO<\/p>\n

Ko so bili prototipi po\u010divalnikov izdelani, so jih posneli v priznanem italijanskem fotografskem studiu Gabriotti. Vrhunske studijske fotografije, nastale pod budnim Kogojevim o\u010desom, so hitro zakro\u017eile po tujem strokovnem tisku in se postavljale ob bok najpresti\u017enej\u0161im zahodnoevropskim oblikovalskim dose\u017ekom tistega \u010dasa.<\/p>\n

Dedi\u0161\u010dina Gondole v MAO<\/p>\n

Muzej za arhitekturo in oblikovanje danes hrani dve razli\u010dici Gondole: prvo iz trdne plasti\u010dne \u0161koljke v kombinaciji z elasti\u010dno pletenino in drugo iz poliuretanske pene, prevle\u010deno s krznom. Obe razli\u010dici sta bili v muzejsko zbirko uvr\u0161\u010deni leta 1971 po 4. bienalu industrijskega oblikovanja (BIO 4), kjer je serija prejela presti\u017eno nagrado za dobro oblikovalsko zasnovo. Zaradi zna\u010dilnih organskih, telesu prilagojenih oblik je njegov znameniti po\u010divalnik Gondola uvr\u0161\u010den na aktualno razstavo Muzeja za arhitekturo in oblikovanje z naslovom Je narava moderna?. Razstava tematizira odnos do narave ter pristope k ekolo\u0161kemu mi\u0161ljenju v moderni arhitekturi in oblikovanju.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Prototip
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tPrototip iz poliuretana. Foto: Arhiv MAO<\/p>\n

*\u0160pela \u0160ubic je muzejska svetnica v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO)<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Gondola iz poliuretanske pene, prevle\u010dena z ov\u010djim krznom, hrani MAO. Foto: Domen Pal Doma v muzeju Spremljajte RTVSLO.si…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":199743,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[6],"tags":[6868,19257,49446,59,61,62,37,58,60,38],"class_list":["post-199742","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-slovenija","tag-gondola","tag-mao","tag-oskar-kogoj","tag-republic-of-slovenia","tag-republika-slovenija","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/117137785571705753","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/199742","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=199742"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/199742\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/199743"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=199742"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=199742"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=199742"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}