![\"Symbolic](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/08\/Orig-iStock-1872074655-1000.webp\")
<\/p>\n\u00bbOligarhija je zdaj \u017ee obi\u010dajno ime za milijardersko bratov\u0161\u010dino, ki brez zadr\u017eka priznava konflikt med njenimi interesi in splo\u0161no blaginjo. Sodobni oligarhi opu\u0161\u010dajo pretvarjanje, da jih zanimata dru\u017eba ali kultura, \u010deprav na veliko obiskujejo gala prireditve in kupujejo glasove, razko\u0161je in medije. \u010cez stoletje se jih bo ve\u010dina spominjala kot sociopate, katerih trditve so hkrati sme\u0161ne, minljive in otro\u010dje, saj si \u017eelijo le mo\u010di, ne pa odgovornosti,\u00ab o novodobnih svetovnih veljakih ni\u010d kaj laskavo razmi\u0161lja ameri\u0161ki zgodovinar James Livingston.<\/p>\n
Slab\u0161e kot neko\u010d<\/p>\n
Skoraj to\u017ei se mu po oligarhih in kapitalistih iz starih \u010dasov, ki so se bili kljub slabemu slovesu vsaj pripravljeni prilagajati in u\u010diti, kako postati vladajo\u010di razred. \u00bbNovi gospodarji zdaj odkrito razlagajo, da jim njihovo veliko bogastvo daje ve\u010d pravic kot dr\u017eavljanom z manj\u0161o kupno mo\u010djo. Trdijo, da politi\u010dna enakost ogro\u017ea njihovo svobodo, soglasje drugih pa da ovira napredek, kot ga razumejo sami. Zanje je napredek razvoj, kot ga zahtevajo prosti trgi,\u00ab ugotavlja predavatelj z univerze Rutgers v \u010dlanku z naslovom Klovni vladajo\u010dega razreda.<\/p>\n
Zmagovalci v novem oligarhijskem tekmovanju niso tisti, ki izdelujejo najbolj\u0161e izdelke ali so najbolj inovativni. Namesto njih so to tisti, ki so najmanj na\u010delni in najbolj\u0161i v laskanju noremu kralju.<\/p>\n
Sedanje oligarhe vse bolj primerjajo z roparskimi baroni iz tako imenovane pozla\u010dene dobe (Gilded Age), ameri\u0161kega obdobja poznega 19. stoletja, v katerem so se dokopali do ogromnega bogastva s podkupovanjem uradnikov in izkori\u0161\u010danjem delavcev, vdov in sirot, nato pa z izumom velikih korporacij zdravo konkurenco med podjetji nadomestili z monopoli. \u00bbToda primerjava je zavajajo\u010da, saj konec 19. stoletja v resnici ni bil trenutek nara\u0161\u010dajo\u010de neenakosti. Prav tako to \u0161e ni bil trenutek zmagoslavja za veliki kapital in neizogibnega poraza za ljudstvo. Pozla\u010dena doba je bila sicer obdobje epskega razrednega spopada, ki se je v\u010dasih sprevrgel v oboro\u017een boj med kapitalom in delom, toda v letih od 1880 do 1900 so delavci v teh spopadih ve\u010dinoma zmagovali. Industrijski delavci so kljub prizadevanjem vodstva, da bi jih nadomestilo, ohranili nadzor nad strojno proizvodnjo, zato je pri\u0161lo do izjemnega premika v dele\u017eih dohodka od kapitala k delu. Realne pla\u010de v nekmetijskem sektorju so se pove\u010dale, medtem ko so se dobi\u010dki zmanj\u0161evali \u2013 kljub besnim ugovorom vodilnih. Takraten premik dele\u017eev dohodka je bil ravno nasproten temu, kar se dogaja v ZDA in drugod v dobi neoliberalizma od leta 1973 do danes,\u00ab spomni Livingston, ki meni, da se nam zaradi samozaverovanosti sedanjih veljakov pi\u0161e \u0161e slab\u0161e kot neko\u010d.<\/p>\n
<\/p>\n
\u00bbZa razliko od dana\u0161njih tehnolo\u0161kih magnatov so takratni baroni spoznali, da njihovi dobi\u010dki niso samoumevno upravi\u010deni kot rezultat trdega dela, prebrisanosti, tveganja ali vrhunske inteligence. Razumeli so, da je treba regulirati trge, da bi slu\u017eili splo\u0161ni blaginji. Niso si domi\u0161ljali, da poseg na trg z dr\u017eavno regulacijo pomeni smrtno gro\u017enjo njihovi svobodi. Ker so se kmetje in delavci pred koncem 19. stoletja \u017ee strinjali o parazitski vlogi kapitalistov, je dovolj slednjih spoznalo, da bi brez vsakr\u0161nega upo\u0161tevanja zahtev mno\u017eic izgubili pravico do vodenja \u2026 Zavedali so se, da to prispeva k politi\u010dnemu soglasju in ekonomski predvidljivosti, kar je klju\u010dno za racionalno tr\u017eno obna\u0161anje. Do konca 19. stoletja je bilo vsem jasno, da se tr\u017ena mo\u010d ne prevede samodejno v politi\u010dni kapital in kulturno avtoriteto. Za razliko od oligarhov na\u0161ega \u010dasa so se kapitalisti tiste dobe u\u010dili postati vladajo\u010di razred. Nau\u010dili so se, kako iz velikih in malih podjetij iztisniti zaupanja vredno elito, ki je nato za svojo stvar rekrutirala intelektualce, novinarje, akademike, kmete in sindikaliste, s \u010dimer je postala sposobna posredovati med dru\u017ebenimi razredi,\u00ab razlaga Livingston.<\/p>\n
Oligarhi in klovni<\/p>\n
Administrativna dr\u017eava, ki je bila zapu\u0161\u010dina te dobe in jo prista\u0161i prostega trga zdaj sku\u0161ajo odpraviti, je temeljila na zavedanju, da bi tr\u017ene sile dru\u017ebo uni\u010dile, \u010de jih ne bomo nadzirali in regulirali. Nove institucije, ki so slu\u017eile temu namenu, so vklju\u010devale Zvezne rezerve, Zvezno komisijo za trgovino ter Upravo za hrano in zdravila. \u00bbVladajo\u010di razred, ki je skozi te institucije zrasel v tej dobi, se je soo\u010dil z roparskimi baroni. Mnogi od slednjih so tako kot oligarhi na\u0161ega \u010dasa dru\u017ebo razumeli kot kraj plenjenja. Verjeli so, da pove\u010danje njihovega bogastva zahteva izkori\u0161\u010danje ve\u010dine. Njihova reinkarnacija je zdaj Marc Andreessen (milijarder, ki je obogatel v Silicijevi dolini in je zdaj Trumpov svetovalec, op. a.), ki zdaj prepisuje fa\u0161isti\u010dne manifeste iz za\u010detka 20. stoletja,\u00ab pravi Livingston, ki poudarja, da so se neko\u010d vendarle na\u0161li kapitalisti, ki jih ni vodil le brezobziren pohlep. Tak je bil denimo Henry Lee Higginson, veteran dr\u017eavljanske vojne, investicijski bankir in filantrop, ki je takratno obdobje opisal takole: \u00bbOd leta 1868 do 1898 so bili navzo\u010di nenehni strahovi in \u200b\u200bnegotovosti, ki so igralcem na sre\u010do dajali veliko mo\u017enosti, \u010de so znali pravilno uganiti, a so hkrati spodobne ljudi ohranjali v dvomih in pogosto v agoniji. Niso mogli poslovati na pravi na\u010din, zato se na tista leta oziram z grozo.\u00ab<\/p>\n
![\"MIAMI,](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/08\/Orig-profimedia-0680976658-1000.webp\")
<\/p>\n
Peter Thiel\u00a0\/ Foto: Profimedia<\/p>\n
\u00bbRoparski baroni na\u0161ega \u010dasa \u2013 ‘broligarhi’, kot je Peter Thiel, medijski mogotci, kot je David Ellison, uporabni idioti, kot je Curtis Yarvin, ali vsega sposobni klovni, kot je Elon Musk \u2013 se zdaj soo\u010dajo s podobno vrsto jeze, posmeha in prezira, ki so jih ob\u010dutili stari oligarhi in so omogo\u010dili napredne dose\u017eke tiste dobe. Ankete z negativnimi mnenji o umetni inteligenci so najnovej\u0161i znak sodobnega odpora do tega, kar si dana\u0161nji roparski baroni \u017eelijo \u2013 ve\u010d denarja, ve\u010d mo\u010di, ve\u010d spo\u0161tovanja in navsezadnje dovolj virov za odcepitev od planeta Zemlja. Pravzaprav vsaka anketa, opravljena od leta 2016, ko se je ameri\u0161ki senator Bernie Sanders uvrstil na primarne predsedni\u0161ke volitve, ka\u017ee, da ve\u010dina Ameri\u010danov podpira tisto, kar Sanders imenuje demokrati\u010dni socializem. Ta ve\u010dina je \u0161e preve\u010d razpr\u0161ena, a javno mnenje nakazuje potrebo po novi eliti, ki bi predstavljala to raznoliko ve\u010dino. Ta elita naj temelji na podobnih predpostavkah kot tista s konca 19. stoletja: da splo\u0161ni blaginji najbolje slu\u017ei demokracija, da je konflikt med interesi oligarhov in splo\u0161ne blaginje neizogiben, da na\u0161ih \u017eivljenj ne gre prilagajati trgu, ampak morajo biti trgi podvr\u017eeni dru\u017ebenim ciljem in preoblikovani tako, da bodo u\u010dinkovito in pravi\u010dno razporejali blago \u2026 V \u010dasu izjemne koncentracije bogastva \u2013 ko premo\u017eenje ene same osebe zna\u0161a cel odstotek svetovnega BDP \u2013 je zagotavljanje splo\u0161ne blaginje nemogo\u010de. Da bi se to spremenilo, bodo morali novi oligarhi iti po poti roparskih baronov \u2013 tiho ali ne,\u00ab meni Livingston.<\/p>\n
![\"U.S.](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/08\/Orig-2026-07-20T234340Z_1540747039_RC2ZHMAJP9DP_RTRMADP_3_USA-ELECTION-MINNESOTA-1000.webp\")
<\/p>\n
Bernie Sanders \/ Foto: Reuters<\/p>\n
Po poti Rusije in Kitajske<\/p>\n
Da sta ameri\u0161ko gospodarstvo in dru\u017ebena ureditev \u017ee skrenila z neko\u010d zami\u0161ljene poti, je prepri\u010dan tudi ekonomist Joseph Stiglitz, ki opozarja, da je sedanji odkrito koruptiven slog klientelisti\u010dnega kapitalizma ameri\u0161ke administracije nasprotje temeljev, na katerih je bilo zgrajeno gospodarstvo.<\/p>\n
\u00bbKlju\u010dna zna\u010dilnost ameri\u0161kega kapitalizma je bila stroga zasebna lastnina podjetij. Pod kitajskim in ruskim kapitalizmom si vlada lasti podjetja prek koruptivnih dogovorov, ki slu\u017eijo politi\u010dnim voditeljem in njihovim pajda\u0161em. Tak sistem ima malo skupnega z gospodarstvom, ki ga pou\u010dujemo na uvodnem te\u010daju ekonomije. Zdaj so ZDA na isti poti kot Rusija in Kitajska \u2026 Trumpov nasilni\u0161ki kapitalizem ni podoben tr\u017enemu gospodarstvu, kot so ga neko\u010d podpirali konservativci. Ni presene\u010denje, da naj bi se Trumpova administracija pogovarjala o tem, da bi lahko Anthropic, OpenAI in druga podjetja za umetno inteligenco ‘prostovoljno’ odstopila delnice vladi, tako kot je Putin ‘prostovoljno’ prejel podporo ruskih oligarhov. V prostoru vse od Rusije in Kitajske do Savdske Arabije so se poslovne\u017ei nau\u010dili, da ne smejo izzivati vlade. Trump morda ne gre v iste skrajnosti kot Putin ali Xi, a njegov osnovni pristop je enak,\u00ab ocenjuje ameri\u0161ki ekonomist.<\/p>\n
\u00bbAdministracija je \u017ee lani zahtevala, da Nvidia in AMD ameri\u0161ki vladi ponudita 15 odstotkov dele\u017ea prodaje Kitajski v zameno za odpravo izvoznih prepovedi. Manj kot dva tedna kasneje je Intel ‘prostovoljno’ dal vladi 10-odstotni dele\u017e v zameno za finan\u010dno podporo. Medtem je Trump kot odgovor na nara\u0161\u010dajo\u010de javno povpra\u0161evanje po regulaciji umetne inteligence podpisal izvr\u0161ni ukaz, ki jasno odra\u017ea vpliv tehnolo\u0161kih oligarhov, kot sta Mark Zuckerberg in Elon Musk \u2026 Uradniki trdijo, da bodo ti premiki proti dr\u017eavnemu kapitalizmu zagotovili, da bodo vsi imeli koristi od umetne inteligence. A \u010de bi cilj res bil to, bi podpirali davke na dobi\u010dke podjetij, ki obstajajo zato, da zagotovijo delitev koristi,\u00ab na\u0161teva nenavadne poteze Trumpove vladavine nobelovec, ki opozarja, da bo republikanska razli\u010dica kapitalizma imela daljnose\u017ene posledice.<\/p>\n
\u00bbTo spodkopava demokracijo in nas vse bolj pribli\u017euje oligarhiji, kjer povezane elite dolo\u010dajo politiko. Spodkopava tudi ameri\u0161ko blaginjo. Mo\u010dne institucije so bistvene za doseganje trajnih izbolj\u0161av \u017eivljenjskega standarda. Trumpovo nasilni\u0161tvo je nasprotje institucionalne osnove, na kateri je bilo zgrajeno ameri\u0161ko gospodarstvo. Zmagovalci v novem oligarhijskem tekmovanju niso tisti, ki izdelujejo najbolj\u0161e izdelke ali so najbolj inovativni. Namesto njih so to tisti, ki so najmanj na\u010delni in najbolj\u0161i v laskanju noremu kralju \u2026 Ni\u010d, kar ta vlada po\u010dne, ni po\u0161teno. Vsak dele\u017e v zasebnem sektorju je posledica favoriziranja ali osebnih nalo\u017eb vi\u0161jih uradnikov, izkrivljanja pa se bodo le \u0161e stopnjevala. S Trumpom na \u010delu je Amerika obsojena na to, da se pridru\u017ei drugim dr\u017eavam, ki trpijo pod klientelisti\u010dnim kapitalizmom, namesto tistim, ki so pokazale, kak\u0161na je uspe\u0161na industrijska strategija. Njeno gospodarstvo, demokracija in nacionalna varnost so \u017ertvovani, da bi zadovoljili neomejeno pohlepnost Trumpa in njegovih prilizovalcev,\u00ab spet brez dlake na jeziku ugotavlja Stiglitz.\u00a0<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"\u00bbOligarhija je zdaj \u017ee obi\u010dajno ime za milijardersko bratov\u0161\u010dino, ki brez zadr\u017eka priznava konflikt med njenimi interesi in…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":199963,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[8],"tags":[44913,49494,34191,25915,49496,30797,26674,1665,49492,12143,37,38,64,49495,63,49493],"class_list":["post-199962","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-svet","tag-demokraticni-socializem","tag-druzbena-blaginja","tag-druzbena-neenakost","tag-gospodarski-vpliv","tag-james-livingston","tag-joseph-stiglitz","tag-kapitalizem","tag-neoliberalizem","tag-oligarhija","tag-politicna-korupcija","tag-slovene","tag-slovenscina","tag-svet","tag-tehnoloski-magnati","tag-world","tag-zgodovina-kapitalizma"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/117138630367340223","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/199962","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=199962"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/199962\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/199963"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=199962"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=199962"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=199962"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}